Jedro

Določba 20. člena pravilnika ima prehodni značaj. Pri napredovanju po tej določbi se upoštevajo vsa dodatna strokovna dela, določena v 13. členu pravilnika, ki jih je zaposleni opravil do uveljavitve tega pravilnika, tako tista, ki jih je že uveljavljal v postopku pridobljenega naziva, kot tista, ki jih v prejšnjem postopku ni uveljavljal.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za šolstvo in šport z dne 23.12.1994.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino zahtevo za napredovanje v naziv svetnice. V obrazložitvi odločbe ugotavlja, da je z odločbo tožnici z dnem 15.4.1992 podeljen trajni naziv mentorica, z odločbo pa naziv svetovalka z dnem 8.8.1992. Na podlagi 13. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive (Uradni list RS, št. 41/94, v nadaljevanju: pravilnik iz leta 1994) je sicer možno tudi izjemno napredovanje v naziv svetnica s tem, da stranka lahko uveljavlja točke, ki jih je že uveljavljala pri prejšnjem napredovanju, pri čemer mora zbrati skupaj najmanj 38 točk za dodatna strokovna dela iz C do F razdelka 18. člena pravilnika. Tega pogoja tožnica ne izpolnjuje. Ravnateljica je sicer njena dodatna strokovna dela ovrednotila skupaj z 48. točkami, s tem da so ovrednotena tudi strokovna dela, ki jih je tožnica opravila pred pridobitvijo nazivov mentorica in svetovalka, razen vodenja aktiva v zavodu (1. točka). Mentorstvo pripravnikom se sicer vrednoti z dvema točkama, vendar za to delo ni bilo mogoče ugotoviti ali je bilo opravljeno po zadnjem napredovanju. Ker tožnica po zadnjem napredovanju za druga strokovna dela ni zbrala najmanj 38 točk in od tega vsaj 18. točk iz C do F razdelka 18. člena pravilnika, ne more napredovati v naziv svetnica (2. odstavek 20. člena pravilnika iz leta 1994).

Tožnica v tožbi navaja, da je 24.8.1994 vložila zahtevo za napredovanje v naziv svetnice in tak predlog je z vlogo z dne 8.9.1994 podala tudi gimnazija, kjer je zaposlena. Tožničino vlogo bi tožena stranka morala šteti kot predlog za obnovo postopka in upoštevati, da je tožnica za napredovanje uveljavljala vse pridobljene točke iz strokovnega dela, ki jih je že uveljavljala v postopku za pridobitev naziva mentorica in svetovalka. Zahtevo je tožnica podala zato, ker je bila seznanjena z navodilom tožene stranke z dne 20.7.1994 za izvajanje Pravilnika o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive, po katerem je še naprej ostal v veljavi 20. člen prejšnjega pravilnika iz leta 1992, ki zagotavlja iztek prehodnega obdobja do 31.8.1994. Gre za možnost neposrednega napredovanja v naziv svetovalec ali svetnik in pridobitve pravice za nazaj, če so izpolnjeni predpisani pogoji in če zaposleni pri toženi stranki vloži zahtevo do 31.8.1994. S tem navodilom je tožena stranka omogočila uveljavljanje naziva za nazaj tistim, ki so ob prvi podelitvi naziva mentor imeli pogoje za višji naziv (svetovalec oziroma svetnik). Zaradi ozkega tolmačenja pravilnika ravnateljice, ki je po tedaj veljavnem pravilniku bila edini predlagatelj ob prvi podelitvi nazivov, je tožnici bilo onemogočeno, da bi pridobila višji naziv, čeprav je že takrat imela zadostno število točk za naziv svetnice. Tožena stranka je zavestno izpustila "navedbo", da zavrača vlogo, ker meni, da ni pogojev za obnovo postopka. Tožnica ob prvi podelitvi nazivov ni mogla sama vložiti zahtevka, novo dejstvo pa je možen preskok nazivov do 31.8.1994 ob upoštevanju že pridobljenih točk in "navodilo", ki je bilo očitno izdano z namenom, da se uskladijo nekatera nesorazmerja, ki so nastala med profesorji in učitelji na istih šolah. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in o zadevi meritorno odloči tako, da se njeni zahtevi ugodi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonitimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge izpodbijane odločbe in poudarja, da iz vložene zahteve za napredovanje v naziv jasno izhaja, da gre za novo zahtevo v skladu s pravilnikom, ki nima nobenih elementov predloga za obnovo postopka. Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena v naslednjem obsegu: Tožničino vlogo z dne 24.8.1994 je po mnenju sodišča tožena stranka pravilno obravnavala kot novo zahtevo za napredovanje v naziv svetnice, saj je v vlogi ta zahteva jasno in nedvoumno opredeljena. Zato je neutemeljen tožbeni očitek, da se tožena stranka v izpodbijani odločbi zavestno izogiba opredelitvi glede obnove postopka. Pri tem sodišče še pripominja, da je predmet odločanja v obnovi postopka lahko samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo (v obravnavanem primeru tudi s pravnomočnima odločbama, s katerima je bilo odločeno o zahtevi za napredovanje v naziv mentorica in svetovalka), da se odpravijo morebitne pomanjkljivosti v dejanskem stanju, na podlagi katerega je bila izdana prejšnja odločba. Obnova postopka pa ni možna zaradi spremembe ali razširitve prej postavljenega zahtevka, za kar po vsebini gre v tem primeru, saj tožnica zahteva, da se ji podeli naziv svetnice.

Po presoji sodišča pa tožena stranka napačno razlaga določbo 2. odstavka 20. člena pravilnika iz leta 1994. Tožena stranka namreč izrecno navaja, da je po določbi 13. člena navedenega pravilnika možno tudi izjemno napredovanje v naziv svetnica, s tem, da stranka ob takem napredovanju lahko uveljavlja točke, ki jih je že uveljavljala pri prejšnjem napredovanju v naziv, vendar mora po zadnjem napredovanju v naziv zbrati najmanj 38 točk za dodatna strokovna dela in od tega vsaj 18 točk iz C-F razdelka 18. člena pravilnika. Toda pri takšni razlagi pravilnika je tožena stranka prezrla, da 13. člen pravilnika določa pogoje za izjemno napredovanje v naziv svetnik, torej izven pogojev za redno napredovanje v navedeni naziv po 12. členu cit. pravilnika. Prehodna določba 20. člena tega pravilnika pa omogoča zaposlenim v osnovnem in srednjem šolstvu, ki so pridobili naziv pred uveljavitvijo tega pravilnika, da obdržijo pridobljeni naziv do izteka obdobja, za katero jim je bil podeljen, lahko pa tudi napredujejo v skladu s tem pravilnikom. Tako ta pravilnik z določbo 2. odstavka 20. člena omogoča zaposlenim v prehodnem obobju, da ne glede na določbo 14. člena tega pravilnika (torej brez omejitev, da se dodatna strokovna dela kot eden izmed pogojev za napredovanje v naziv, točkujejo in uveljavljajo le enkrat in da zaposleni, ki je naziv že pridobil, lahko pri naslednjem napredovanju uveljavlja strokovna dela, ki ji je opravil po vložitvi predloga za napredovanje, na podlagi katerega je pridobil naziv), da se po določbah 11. in 13. člena cit. pravilnika zaposlenemu upoštvajo opravljeni programi strokovnega izobraževanja in dodatna strokovna dela opravljena do uveljavitve tega pravilnika. Določba 20. člena pravilnika ima prehodni značaj, kar pomeni, da v prehodnem obdobju posebej rešuje vprašanje izjemnega napredovanja, ki ga prejšnji pravilnik ni omogočal in ob upoštevanju namena, ki ga ta prehodna določba zasleduje (napredovanje delavcev, ki so po prejšnjem pravilniku že uveljavljali pridobitev naziva, pa jim kljub morebitnemu izpolnjevanju pogojev pravilnik ni omogočal izjemnega napredovanja), je po mnenju sodišča besedilo te določbe "dodatna strokovna dela, opravljena do uveljavitve tega pravilnika" smiselno razlagati le tako, da se pri napredovanju po tej določbi upoštevajo vsa dodatna strokovna dela, določena v 13. členu pravilnika, ki jih je zaposleni opravil do uveljavitve tega pravilnika, kar pomeni tako tista, ki jih je zaposleni že uveljavljal v postopku pridobljenega naziva po prej veljavnem pravilniku, kot tudi tista, ki jih v prejšnjem postopku zaradi pogojev, ki jih je prejšnji pravilnik iz leta 1992 za posamezne nazive zahteval (oziroma jih ni zahteval), ni uveljavljal, pa bi jih lahko upravičeno uveljavljal, če bi tedanji pravilnik tako izjemno napredovanje omogočal. Po mnenju sodišča, daje le-taka razlaga določbi 20. člena pravilnika iz leta 1994 smiselni pomen, ki naj bi ga ta po svojem značaju imela. Če bi navedena določba zasledovala uveljavljanje le-tistih točk, ki jih je zaposleni že uveljavljal pri prejšnjem napredovanju v naziv, bi moralo biti to izrecno navedeno tako, da bi namesto besede "opravljena" v četrti vrsti 2. odstavka 20. člena, bila uporabljena beseda "uveljavljena", vendar bi v takem primeru bil izničen namen te določbe kot določbe prehodnega značaja. K taki razlagi 2. odstavka 20. člena pravilnika iz leta 1994 po mnenju sodišča napotuje že sama določba, ki izključuje uporabo 14. člena tega pravilnika.

Izpodbijana odločba je torej nezakonita zaradi napačne uporabe materialnega prava, zato jo je sodišče odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnoti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

O predlogu za povrnitev stroškov postopka sodišče ni odločalo, ker v upravnem sporu vsaka stranka trpi svoje stroške (61. člen ZUS).