18. 12. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., ki jo zastopa B. B., na seji senata dne 10. decembra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1424/2001 z dne 19. 9. 2001 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča št. P 395/2001-III z dne 29. 6. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V pravdnem postopku je pritožnica (tedaj tožnica) po vložitvi tožbe to hotela razširiti še na peto toženko. Ker ta ni dala soglasja, sta sodišči prve in druge stopnje odločili, da ni tožena stranka v predmetni pravdi. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da tožba nasprotnim strankam še ni bila vročena, pred vročitvijo tožbe pa sodišče ne bi smelo razširitve tožbe na novega toženca pogojevati z njegovim soglasjem. Pritožnica meni, da gre za kršitve procesnih določb in posredno ustavnih načel.

Meni, da gre za odstop od ustaljene sodne prakse in za "kršitev enakega obravnavanja pred zakonom". Pojasnjuje, da ustavno pritožbo vlaga pred izčrpanjem rednih in izrednih pravnih sredstev, ker mora sodišče zaradi kasnejšega pravilnega materialnopravnega reševanja zadeve procesno rešiti pravilen položaj vseh toženih strank.

2.Izpodbijani sklep po vsebini pomeni odločitev, da se subjektivna razširitev tožbe ne dopusti. Pravna sredstva zoper ta sklep so izčrpana in ni ovire za vsebinsko presojo ustavne pritožbe.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba navedena pogoja.

Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnico.

Pritožnica v primeru, če se razširitev tožbe na tretjo osebo ne dopusti, lahko proti tej osebi vloži samostojno tožbo. Procesni položaj pritožnice zaradi izpodbijane odločbe nikakor ni tako ogrožen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Vprašanje, ali je privolitev novega toženca za razširitev tožbe potrebna že od vložitve tožbe ali šele od tedaj, ko je tožba vročena prvotnim tožencem, je tipično vprašanje pravilnosti uporabe zakona, ki z vidika ustavnih pravic ni relevantno, zato od Ustavnega sodišča ni mogoče pričakovati, da bi se izrekalo o tem, katera od obeh možnih razlag zakona je pravilna.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger