Jedro

Obdolženec, ki mu je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečeno s sodbo o prekršku izdano pred 1.10.2011, ni upravičen do vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da je razočaran nad odločitvijo sodišča, saj od 1. 10. 2011 dalje velja nov zakon o prekrških, po katerem sme sodišče storilcu, kateremu je s sklepom izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izvršitev te sankcije pogojno odložiti. Pozna primere, ko se storilcem vozniško dovoljenje ni odvzelo, čeprav so bili mladi vozniki in so storili resnejše prekrške od njegovega. Čeprav je prekršek priznal in ga je to izučilo, je zelo razočaran nad sklepom, saj želi, da se mu kot državljanu Republike Slovenije, dijaku in perspektivnemu športniku sodi enakopravno in ob upoštevanju novega zakona.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu storilcu pravilno pojasnilo, da določbe Zakona o prekrških (ZP-1), ki v 202.d do 202.f členu urejajo pogoje in postopek odložitve izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja, veljajo le za storilce, ki jim je bilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečeno s sklepom in ne s sodbo. Prvi odstavek 202. d člena Zakona o prekrških (ZP-1) namreč določa, da sme sodišče storilcu odložiti izvršitev ukrepa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja le v primeru, če je storilcu bilo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečeno s sklepom, če so izpolnjeni tudi nadaljnji pogoji določeni v tem členu. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G) pa v prvem odstavku 52. člena določa, da se določbe novega devetega odstavka 22. člena ter novi 202. d do 202. f člena zakona uporabljajo za storilce, ki jim bo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1. 10. 2011 dalje. Do začetka uporabe teh določb pa se uporabljajo določbe tretjega stavka šestega odstavka 26. člena, tretjega odstavka 27. člena, petega odstavka 202. člena in četrtega odstavka 214. člena ZP-1. Glede na pojasnjeno se od 1. 10. 2011 dalje kljub izreku stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu s sodbo ne izreče hkrati tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (peti odstavek 202. člena ZP-1), temveč se to izreče naknadno s sklepom o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki se ga izda na podlagi 202. č člena ZP-1, prav tako pa se od 1. 10. 2011 ne uporabljajo več določbe o omilitvi stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu (tretji stavek šestega odstavka 26. člena ZP-1). Namesto omilitve kazenskih točk imajo od 1. 10. 2011 dalje storilci možnost vložiti predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga lahko vložijo v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa, s katerim jim je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tako je iz navedenega mogoče utemeljeno sklepati, da je možnost odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nadomestila možnost omilitve stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu. Glede na opisane spremembe je tako povsem logično, da Zakon spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-1G) določa, da se določbe novih 202. d do 202. f člena ZP-1 uporabljajo za storilce, ki jim po sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1. 10. 2011 dalje. Ker pa je po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča v obravnavani zadevi storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja bilo izrečeno s sodbo o prekršku, ki je bila izdana že 12. 5. 2011, storilec do možnosti odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni upravičen, pri čemer je potrebno izpostaviti tudi sodbo Vrhovnega sodišča IV Ips 4/2012 z dne 21. 2. 2012, v kateri je izrecno navedeno, da se v skladu s prehodno določbo šestega odstavka 52. člena ZP-1G postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po dosedanjih določbah Zakona o prekrških, če v prejšnjih določbah tega člena ni drugače določeno. V določbah od prvega do petega odstavka 52. člena prenehanje veljavnosti 202. a člena ZP-1 in začetek uporabe 202. č člena ZP-1 nista posebej urejena, kar pomeni, da določba 202. a člena preneha veljati oziroma določba 202. č člena ZP-1 prične veljati 13. 3. 2011. Redni postopek o prekršku se začne na obdolžilni predlog prekrškovnega organa (prvi odstavek 103. člena ZP-1). Ker je v obravnavanem primeru bil obdolžilni predlog pri sodišču prve stopnje vložen 19. 11. 2010, kot izhaja iz prepisa sodbe o prekršku na list. št. ... – ... spisa, je glede na določbo šestega odstavka 52. člena ZP-1G sodišče postopek o prekršku utemeljeno vodilo po določbah ZP-1, ki so veljale ob začetku postopka o prekršku.

Glede na jasno določbo prvega odstavka 52. člena ZP-1G in zgoraj navedeno sta storilčevo mnenje, da je bil obravnavan neenakopravno in njegov predlog, da bi bil obravnavan po določbah ZP-1, ki veljajo od 1. 10. 2011 dalje, neutemeljena. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da storilec pozna primere, ko se drugim storilcem vozniško dovoljenje ni odvzelo, čeprav so bili mladi vozniki in so storili resnejše prekrške kot on, pritožbeno sodišče poudarja, da je to sicer možno, vendar brez poznavanja vseh relevantnih okoliščin teh primerov ni mogoče sklepati, da je šlo za primere identične storilčevemu primeru.

Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).