Jedro

Tožnik je imel kot družbenik pri vodenju in upravljanju izbrisane družbe odločilen vpliv pri njenem slabem poslovanju in upravljanju (ni uredil finančne nediscipline do izbrisane družbe, ni ustrezno sodeloval pri razreševanju razmerja med izbrisano družbo in njenimi upniki, niti zatem po vložitvi predloga za uvedbo stečajnega postopka v zvezi s plačilom predujma za predvidene stroške le-tega).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z napadeno sodbo je prvo sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim uveljavlja tožnik nedopustnost izvršbe, dovoljene zoper njega po sklepu prvega sodišča opr. št. I 2003/02889 z dne 03.11.2003. Glede na pravdni izid je naložilo tožniku v povrnitev 800,59 EUR pravdnih stroškov v korist tožene stranke s pripadki.

Prvostopno sodišče je v sodbenih razlogih ocenilo, da tožnik ni dokazal dejanske tožbene podlage, da ni bil aktivni družbenik izbrisane družbe .... Zato odgovarja kot dolžnik za izterjevano terjatev upnice v izvršilnem postopku (toženke) po 27. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod. Povzelo je razloge o odločilnih dejstvih v sklepu opr. št. II Cp 421/2004 z dne 05.10.2004, s katerim je bila zavrnjena pritožba dolžnika (tožnika) zoper prvostopni sklep o zavrnitvi ugovora zoper izdan sklep o izvršbi v že citirani izvršilni zadevi. Iz njegovih ugotovitev izhaja, da je imel dolžnik kot 49 % družbenik izbrisane družbe, odločilno vlogo pri njeni ustanovitvi v smislu njenega poslovanja in zaposlovanja delavcev. Funkcijo direktorja v izbrisani družbi je opravljal tehnični direktor dolžnika (tožnika). Po sklenjeni pogodbi o opravljanju storitev med dolžnikom in izbrisano družbo, je slednja opravljala določene storitve za dolžnika - tožnika. Prav zaradi finančne nediscipline dolžnika do izbrisane družbe, je ta zašla v težave v poslovanju, vendar pogodbenici finančnih problemov nista uspeli razrešiti. Iz nadaljnjih prvostopnih razlogov še izhaja, da za oceno aktivnega ali pasivnega družbenika ni le odločilno dejstvo, da je bil tožnik (dolžnik) 47 % družbenik izbrisane družbe, ki je imel v skupščini izbrisane družbe dva člana od skupno petih. Odločilna je njegova celotna aktivnost pri poslovanju in opravljanju oziroma pasivnost za nujno potrebne odločitve izbrisane družbe, kar je privedlo do njenega izbrisa. Imel je možnost plasiranja na dnevni red skupščine izbrisane družbe vprašanja načina rešitve položaja le-te tudi do njenih upnikov (med drugim upnice - toženke), česar ni tožnik niti poskušal. Nasprotno je na skupščini izbrisane družbe glasoval proti uvedbi stečajnega postopka zoper izbrisano družbo, ki bi uredil razmerja do upnikov in je s tem prepustil izbrisano družbo usodi. Tako je imel tožnik z načinom vodenja in upravljanja izbrisane družbe v obsegu svojega deleža družbenika, odločilen vpliv pri sprejemanju odločitev iz rednega poslovanja in upravljanja izbrisane družbe. Podana je tudi odgovornost do tožnika (dolžnika) za v izvršilni zadevi izterjevano terjatev upnice (toženke). Za to vprašanje ni pomembno, da je tudi upnica (toženka) bila ena izmed vseh delavcev izbrisane družbe kot 51 % družbenikov le-te, ker ne izvira iz družbeniškega razmerja med pravdnima strankama, temveč iz takratnega delovnega razmerja med izbrisano družbo in upnico, zaposleno pri njej.

S pritožbo zoper prvostopno sodbo uveljavlja tožnik pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo prvostopne sodbe oziroma podrejeno njeno razveljavitev. Procesno kršitev vidi v nerazumljivosti prvostopnih razlogov in v nasprotju med njimi in vsebino dokaznih listin v spisu. Tudi ne sprejema prvostopne ocene, da je bil aktivni družbenik in vztraja pri zatrjevanjih, da ni mogel vplivati na upravljanje izbrisane družbe predvsem zato, ker z njegovim glasovanjem z dvemi glasovi na skupščini izbrisane družbe, proti vložitvi predloga na sodišču za uvedbo stečajnega postopka zoper njo, ni vplival na izid glasovanja, da se uvede zoper njo stečajni postopek. Očita prvemu sodišču, da tudi ni upoštevalo vzroka izida stečajnega postopka (zavrženja predloga za uvedbo stečajnega postopka zoper izbrisano družbo). Meni, da so prav delavci izbrisane družbe kot njeni 51 % družbeniki bili aktivni družbeniki kot večinski. Vztraja, da tožnik kot dolžnik ne odgovarja napram upnici (toženki), ker slednja ni tretja oseba, saj gre v danem primeru za združitev upnice in dolžnika kot družbenikov izbrisane družbe.

Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Preizkus zadeve v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 339/II ZPP), ni pokazal upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava. Razlogi o odločilnih dejstvih so jasni in zadostni, tudi ni nasprotja med njimi in vsebino dokaznih listin.

Ob povzemanju pravilnih prvostopnih razlogov je k njim in izrecnim pritožbenim navedbam še povedati: Res je, da tožnik, ki je glasoval na skupščini izbrisane družbe proti uvedbi stečajnega postopka zoper njo, ni vplival na dejansko odločitev skupščine o tem vprašanju. Iz podatkov spisa kot nesporno izhaja, da je bil na sodišču dejansko vložen predlog za uvedbo stečajnega postopka zoper izbrisano družbo, vendar je bil s sklepom sodišča zavržen zaradi zakonske domneve umika predloga za uvedbo stečajnega postopka v posledici neplačanega predujma v danem roku, ki je bil tudi podaljšan. Tako je dejansko pomemben vzrok zavrženja predloga za uvedbo stečajnega postopka zoper izbrisano družbo in kar je v škodo tožniku. Slednji je po že povedanem, kot družbenik pri vodenju in upravljanju izbrisane družbe, imel odločilen vpliv pri njenem slabem poslovanju in upravljanju (ni uredil finančne nediscipline do izbrisane družbe, ni ustrezno sodeloval pri razreševanju razmerja med izbrisano družbo in njenimi upniki, niti zatem po vložitvi predloga za uvedbo stečajnega postopka v zvezi s plačilom predujma za predvidene stroške le-tega). S tem je popolnoma prepustil izbrisano družbo usodi - izbrisu iz gospodarskega registra. S tem je onemogočil upnikom izbrisane družbe, da se poplačajo. Prav za tak primer je postavljena domneva po določilih 27. člena ZFPPod o podani izjavi družbenikov izbrisane družbe glede njihove odgovornosti za obveznosti le-te, ki nadomešča izvedbo likvidacijskega postopka. Pravilna je tudi prvostopna ocena, da je za odgovornost tožnika kot dolžnika v izvršilni zadevi odločilno, da izvira osnovno dolžniško upniško razmerje iz sklenjenega delovnega razmerja med upnico kot delavko in njeno takratno delodajalko - izbrisano družbo in se pritožbene navedbe o tem vprašanju kot neutemeljene zavračajo.

Pritožbena odločitev je sprejeta po členu 353 ZPP.

O pritožbenih stroških tožnika je odločeno po členu 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I ZPP.