Jedro

Tožena stranka pogoj zdravstvene sposobnosti za opravljanje dela neutemeljeno izenačuje s pogoji za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zdravniško spričevalo ne utemeljuje odpovedi zaradi nesposobnosti, tudi če delodajalec delavcu ob upoštevanju omejitev iz zdravniškega spričevala ne more začasno zagotoviti ustreznega dela. Zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe je delavec upravičen do nadomestila plače (137. člen ZDR-1) oziroma do ustreznega nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja v tem postopku pa ima tudi delodajalec možnost sodelovanja.

V primeru trajnejših sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in zaradi katerih je delavec trajno izgubil zmožnost za opravljanje dela ali je njegova delazmožnost bistveno zmanjšana, bi bil tožnik upravičen do ustreznih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške odgovora na revizijo v znesku 495,80 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznost, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, razveljavilo odpoved z dne 19. 11. 2013 in posledično ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za reintegracijo in reparacijo.

2. Ugotovilo je, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu voznik viličarja na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 7. 2012. Tožena stranka ga je dne 26. 9. 2013 napotila na usmerjeni obdobni in drugi usmerjevalni preventivni zdravstveni pregled, na katerem je bilo ugotovljeno, da je začasno nezmožen za delo voznik viličarja, je pa zmožen za drugo delo brez prisilne drže ledvene hrbtenice, pogostega prepogibanja, ročnega premeščanja bremen, ki so težja od 12 kg in izpostavljenosti hrupu, vibracijam, ter s kontrolo čez eno leto. Na podlagi takšnega spričevala mu je tožena stranka dne 19. 11. 2013 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Kot odpovedni razlog je navedla neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar tožnik ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja po drugem odstavku 54. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD-1; Ur. l. RS, št. 43/2011 in nadalj.), in ker začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem presodilo, da zgolj zdravniško spričevalo specialista medicine dela, po katerem tožnik začasno, za dobo enega leta, ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih pogojev za delovno mesto, ne utemeljuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Delodajalec ne more za delavca, ki nima posebne zdravstvene zmožnosti, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu zato podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti v primeru, če mu ob upoštevanju zdravniškega spričevala ne more zagotoviti ustreznega dela. Zato gre v obravnavanem primeru dejansko za odpoved zaradi zdravstvenega stanja tožnika. Dolžnost delavca po drugem odstavku 54. člena ZVZD-1 ni mogoče razlagati na način, da je delavec zdravstveni pregled dolžan opraviti v smislu izpolnjevanja vseh zdravstvenih zahtev delovnega mesta. Tožbeni zahtevek za reintegracijo in reparacijo ni utemeljen, ker je tožena stranka zaradi bolniškega staleža in začasne odredbe tožnika obdržala v delovnem razmerju.

3. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da iz drugega odstavka 54. člena ZVZD-1 res izhaja, da mora delavec zdravstveni pregled tudi opraviti, kar pomeni, da mora biti na pregledu ugotovljeno, da je za delo na določenem delovnem mestu sposoben. Vendar je bistveno, da je bilo na zdravstvenem pregledu ugotovljeno, da tožnik le začasno ni sposoben za opravljanje dela voznika viličarja. Delodajalec namreč delavcu, ki le začasno ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga se zahteva trajno neizpolnjevanje zahtevanih pogojev. Delodajalec mu sicer res ni dolžan zagotavljati drugega ustreznega dela, vendar mu tudi pogodbe o zaposlitvi ne sme odpovedati, če in dokler ni ugotovljena njegova trajna nezmožnost za delo.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se ne strinja z zaključki sodišča druge stopnje. Tožnik v času uvedbe postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni bil v bolniškem staležu, saj ni bilo podlage za začasno zadržanost z dela po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, hkrati pa ni imel veljavnega zdravniškega spričevala za opravljanje dela. Na podlagi navedenih okoliščin delodajalec nima pravne podlage, da delavcu za to obdobje odredi drugo delo, ali da ga napoti na čakanje na delo. Poleg tega razlog, da delavec ne more opravljati dela, ni na strani delodajalca in ni podlage za izplačilo nadomestila po 137. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.). Breme enoletnega neopravljanja dela s strani tožnika zaradi nerazpolaganja z ustreznim zdravniškim spričevalom po prepričanju tožene stranke ne more biti na delodajalcu. Če tožniku po predpisih o zdravstvenem zavarovanju začasna nezmožnost za delo ni priznana, se mora vrniti na delo voznika viličarja, za katerega pa nima zdravniškega spričevala. V takšnem primeru ne izpolnjuje zakonskih pogojev za opravljanje dela, posledično ne more izpolnjevati pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in je odpoved iz razloga nesposobnosti zakonita in utemeljena. Z dela ni bil začasno odsoten zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskega člana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, kar 90. člen ZDR-1 določa kot neutemeljen odpovedni razlog. Pogodba o zaposlitvi tožniku tudi ni bila odpovedana iz drugih neutemeljenih razlogov. Sodišče druge stopnje zgolj posplošeno brez navedbe pravne podlage presodi, da začasna zdravstvena nezmožnost za delo ne more biti podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Tožnik tudi ni bil diskriminiran s strani tožene stranke zaradi zdravstvenega stanja.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Tožena stranka pogoj zdravstvene sposobnosti za opravljanje dela neutemeljeno izenačuje s pogoji za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Zdravniško spričevalo ne utemeljuje odpovedi zaradi nesposobnosti, tudi če delodajalec delavcu ob upoštevanju omejitev iz zdravniškega spričevala ne more začasno zagotoviti ustreznega dela. Zaradi začasne nezmožnosti za delo oziroma začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe je delavec upravičen do nadomestila plače (137. člen ZDR-1) oziroma do ustreznega nadomestila iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja (28. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ), v tem postopku pa ima tudi delodajalec možnost sodelovanja. ZDR-1 pa hkrati začasno nezmožnost za delo, ugotovljeno po predpisih o zdravstvenem zavarovanju, izrecno opredeljuje za neutemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (prva alineja 90. člena ZDR-1). V primeru trajnejših sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in zaradi katerih je delavec trajno izgubil zmožnost za opravljanje dela ali je njegova delazmožnost bistveno zmanjšana, bi bil tožnik upravičen do ustreznih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (60. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1). ZDR-1 šele ob zagotovitvi teh pravic ter izpolnjenih drugih pogojih ureja možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz naslova nezmožnosti zaradi invalidnosti, ne pa iz razloga nesposobnosti (četrta alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Tudi ob ugotovitvi na obdobnem preventivnem zdravstvenem pregledu s strani izvajalca medicine dela na podlagi določb 33. člena ZVZD-1, da delavec začasno več ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za delovno mesto, se njegov delovno-pravni položaj ob sodelovanju izvajalca medicine dela lahko rešuje v smislu navedenih zakonskih določb (1).

9. Različno obravnavanje delavcev glede na njihovo zdravstveno stanje mimo navedenih zakonskih določb, vključno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pomeni kršitev prepovedi diskriminacije, zaradi katere je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita oziroma neveljavna (četrti odstavek 83. člena ZDR-1) Zato sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo nezakonitost sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (2).

10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. V posledici te odločitve tožena stranka krije sama svoje revizijske stroške, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške odgovora na revizijo, ki so bili odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi.

Op. št. (1): Primerjaj zadevo VIII Ips 77/2014 z dne 17. 6. 2014. Op. št. (2): Smiselno enaka stališča je Vrhovno sodišče sprejelo tudi v sodbi in sklepu VIII Ips 167/2013 z dne 30. 9. 2013.