Jedro

Sodišče lahko storilcu izreče le sankcije, ki so za prekršek (kot ga je sodišče opredelilo) predpisane.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni v I. točki odločbe o sankciji tako, da se storilcu poleg globe v višini 950 EUR izreče 10 kazenskih točk v cestnem prometu, za prekršek storjen z motornim vozilom »B« kategorije.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo PR 2719/2010-2715 z dne 4. 10. 2011 zaradi prekrška po d) točki četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) storilcu prekrška Z. F., ob upoštevanju omilitvenih določil šestega odstavka 26. člena ZP-1G v zvezi z drugim odstavkom 2. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), izreklo globo v višini 950 EUR in 17 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom »B« kategorije (I. točka). Na podlagi določbe prvega odstavka 112. člena ZP-1 je čas, ko je bil obdolženi pridržan, vštelo v globo tako, da se pridržanje, ki je trajalo do 12 ur, všteje v globo v višini 20,00 EUR globe. Obdolženi je bil pridržan dne 28. 11. 2010 od 0.40 ure do 28. 11. 2010 do 7.15 ure (II. točka). Na predlog obdolženega je sodišče dovolilo obročno plačilo globe, izrečene s to sodbo (III. točka). Sodišče je storilcu naložilo v plačilo sodno takso, ki bo odmerjena s taksnim nalogom po pravnomočnosti sodbe (V. Točka).

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi navaja, da je sodišče uporabilo napačen materialni predpis ter s tem zagrešilo kršitev materialnih določb zakona po 156. členu ZP-1, ker je storilcu za prekršek po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, za katerega ga je spoznalo odgovornega, ob upoštevanju omilitvenih določil izreklo globo v znesku 950 EUR in 17 kazenskih točk, čeprav je po omenjeni d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 predpisana globa 950 EUR in 10 kazenskih točk ter prepoved vožnje motornega vozila. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, pri čemer pa ne navede, kako naj se sodba spremeni.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška, ki je v odgovoru navedel, da prilaga potrdilo psihiatra, ki ga je moral obiskati, da je obdržal zaposlitev. Poleg omenjenega potrdila je storilec predložil še zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti kandidata za voznika in voznika motornega vozila ter potrdilo o opravljenem programu izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo.

B.

4. Sodišče je z izpodbijano pravnomočno sodbo storilca prekrška spoznalo za odgovornega za prekršek po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, ker je dne 28. 11. 2010 ob 00.40 uri vozil osebni avtomobil po regionalni cesti II. reda, pod vplivom alkohola, saj je elektronski alkotest pokazal rezultat 0,85 mg/l alkohola v izdihanem zraku, ob upoštevanju tolerance merilnega aparata v njegovo korist, kar je nad dovoljeno mejo 0,24 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Na podlagi istega člena citiranega zakona, ob upoštevanju omilitvenih določil šestega odstavka 26. člena ZP-1G v zvezi z drugim odstavkom 2. člena ZP-1, mu je izreklo globo v višini 950 EUR in 17 kazenskih točk, za prekršek, storjen z motornim vozilom »B« kategorije.

5. Prekršek po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 je storil voznik v cestnem prometu, če je imel več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče, je razvidno, da je storilec prekrška imel kot voznik v organizmu 0,85 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ob upoštevanju tolerance merilnega aparata v njegovo korist. Glede na takšen dejanski stan Vrhovno sodišče ugotavlja, da bi moralo sodišče obravnavani prekršek pravno opredeliti kot prekršek po petem odstavku 130. člena ZVCP-1. Ta prekršek namreč stori voznik, ki ima več kot 1,50 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. V primerjavi s prekrškom po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 gre pri prekršku po petem odstavku tega člena za kvalificirano obliko prekrška.

6. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti pravilno opozarja, da je sodišče storilcu izreklo sankcijo, ki za prekršek, za katerega ga je spoznalo odgovornega, ni predpisana. Po prvem odstavku 26. člena ZP-1 se storilcu prekrška odmeri sankcijo v mejah, ki so določene s predpisom za storjeni prekršek, glede na težo prekrška in storilčevo malomarnost ali naklep. Po prehodni določbi drugega odstavka 59. člena ZP-1C (Ur. l. RS, št. 40/2006 z dne 14. 4. 2006), ki se je pričel uporabljati 29. 5. 2006, se do uskladitve predpisov, ki urejajo varnost cestnega prometa, s tem zakonom, stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu izrečejo v številu, v katerem so predpisane, če pa so predpisane v razponu, se izreče najnižje število predpisanih kazenskih točk. Za prekršek po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 je bil v času njegove storitve predpisana sankcija globa v višini najmanj 950 EUR, 10 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Za prekršek po petem odstavku 130. člena ZVCP-1 (kvalificirana oblika prekrška) pa je bila poleg globe predpisana tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na to, da je sodišče (sicer nepravilno) opredelilo prekršek po d) točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, bi lahko storilcu izreklo le sankcije, ki so predpisane za to kvalifikacijo prekrška. S tem, ko je sodišče storilcu izreklo 17 kazenskih točk, je torej prekoračilo svoja pooblastila in kršilo načelo zakonitosti, v skladu s katerim sme sodišče storilcu izreči le sankcije, ki so za prekršek (kot ga je sodišče pravno opredelilo) predpisane (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 204/2010 z dne 22. 2. 2011).

C.

7. Vrhovno sodišče je zaradi ugotovljene kršitve d) točke četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 v zvezi s 5. točko 156. člena ZP-1 zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti ugodilo ter izpodbijano sodbo v I. točki odločbe o sankciji spremenilo tako, da se storilcu poleg globe v višini 950 EUR izreče, namesto 17 kazenskih točk, 10 kazenskih točk v cestnem prometu.