Jedro

Tudi po presoji sodišča je bilo v postopku odločanja o vračilu plačanega komunalnega prispevka na podlagi desetega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki je predmet obnove, treba odgovoriti na vprašanje, ali je gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 prenehalo veljati. Ker je organ v postopku, ki je sedaj predmet obnove, ugotovil, da je to prenehalo veljati, je skladno z desetim odstavkom 79. člena ZPNačrt že plačani komunalni prispevek vrnil (takratnemu) investitorju, tj. družbi A., d. o. o. S tem, ko je Upravna enota Vrhnika v nadaljevanju izdala odločbo št. 351-181/2016-52 s 26. 10. 2018 o spremembi tega gradbenega dovoljenja, v kateri je hkrati ugotovila, da je navedeno gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 še vedno veljavno, pa je kot pristojni organ predhodno vprašanje, tj. veljavnost navedenega gradbenega dovoljenja, na katerega je organ tudi sam oprl odločbo, izdano v postopku vračila že plačanega komunalnega prispevka, rešila drugače. Iz tega razloga je po presoji sodišča pravilna odločitev organa o obnovi postopka vračila komunalnega prispevka po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Tožbi zoper sklep Občine Vrhnika, Oddelka za okolje in komunalo št. 354-69/2016-16 (6-07) z 29. 11. 2018 se ugodi tako, da se ta sklep odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožba zoper sklep Občine Vrhnika, Oddelka za okolje in komunalo št. 354-69/2016-17 (6-07) z 29. 11. 2018 se zavrne.

I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Dosedanji tek postopka**

1. S prvim izpodbijanim sklepom št. 354-69/2016-17 z 29. 11. 2018 je prvostopenjski organ sklenil, da se obnovi postopek, ki je bil končan z njegovim sklepom št. 354-261/2008 (6-07) s 13. 2. 2015, s katerim je bilo odločeno, da se družbi A., d. o. o., povrne plačilo komunalnega prispevka na podlagi odločbe o odmeri komunalnega prispevka št. 354-261/2008 z 22. 12. 2008 v višini 10.138,63 EUR (1. točka izreka). Sklenil je še, da mu v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je postopek obnovil po uradni dolžnosti iz razloga po 4. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V prvotnem postopku, ki je sedaj predmet obnove, je ugotovil, da je gradbeno dovoljenje št. 351-259/2008 s 16. 2. 2009 prenehalo veljati, zaradi česar je skladno z desetim odstavkom 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) že plačani komunalni prispevek vrnil investitorju, tj. družbi A., d. o. o. Vendar je v nadaljevanju Upravna enota Vrhnika izdala odločbo št. 351-181/2016-52 z dne 26. 10. 2018 o spremembi gradbenega dovoljenja s 16. 2. 20091, v kateri je ugotovila, da je navedeno gradbeno dovoljenje še vedno veljavno. Ker je torej Upravna enota Vrhnika kot pristojni organ2 predhodno vprašanje, tj. veljavnost navedenega gradbenega dovoljenja, na katerega je tudi sam oprl odločbo, izdano v postopku vrnitve plačanega komunalnega prispevka, rešila drugače, je postopek obnovil po uradni dolžnosti. Postopek je bil po 3. točki prvega odstavka (v zvezi z drugim odstavkom) in po petem odstavku 263. člena ZUP obnovljen pravočasno3. 2. Z drugim izpodbijanim sklepom št. 354-69/2016-16 (6-07) z 29. 11. 2018 je prvostopenjski organ sklenil, da se obnovi postopek, ki je bil končan z njegovo odločbo št. 354-261/2008 (6-07) z 22. 12. 2008, s katero je bil družbi A., d. o. o., odmerjen komunalni prispevek za odstranitev objekta in gradnjo večstanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 289/2 k.o. ... v višini 10.138,63 EUR (1. točka izreka) ter da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je postopek obnovil po uradni dolžnosti iz razloga po 4. točki 260. člena ZUP. Upravna enota Vrhnika je namreč kot pristojni organ predhodno vprašanje v postopku odmere komunalnega prispevka, tj. kdo je investitor objekta, glede katerega se odmerja sporni komunalni prispevek, naknadno rešila drugače. Z odločbo št. 351-181/2016-52 s 26. 10. 2018 je namreč odločila o spremembi gradbenega dovoljenja št. 351-259/2008 s 16. 2. 2009 na način, da je namesto družbe A., d. o. o. kot investitorko po navedenem gradbenem dovoljenju navedla tožnico.

3. Drugostopenjski organ je obe tožničini pritožbi – vloženi zoper izpodbijana sklepa, s sklepoma, navedenima v uvodu te sodbe – zavrnil in oba izpodbijana sklepa potrdil. V obrazložitvah obeh drugostopenjskih sklepov navaja, da podlaga za tožničino udeležbo v postopku ni njeno pravno nasledstvo po družbi A., d. o. o., ampak okoliščina, da je 22. 3. 2016 postala lastnica zemljišča, glede katerega je bil v postopku, ki je predmet obnove, odmerjeni komunalni prispevek vrnjen tedanji upravičenki, investitorki družbi A., d. o. o.; kot tudi okoliščina, da je na podlagi odločbe Upravne enote Vrhnika s 26. 10. 2018 o spremembi gradbenega dovoljenja s 16. 2. 2009 pridobila položaj investitorke v tem postopku (namesto družbe A., d. o. o.). S tem je na podlagi 80. člena ZPNačrt postala potencialna zavezanka za plačilo komunalnega prispevka in bi lahko odločba, izdana v obnovljenem postopku, vplivala na njene pravice in pravne koristi; in to kljub dejstvu, da sicer ni bila stranka postopka, ki se obnavlja.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

4. Tožnica se z izpodbijanima upravnima aktoma ne strinja in vlaga tožbi, v katerih med drugim navaja, da jo je prvostopenjski organ nepravilno opredelil kot stranko v postopkih, čeprav za to ni bilo podlage. Družba A., d. o. o.4, ki je bila stranka postopkov, ki sta predmeta obnove, ne obstaja več (niti ni obstajala v času izdaje izpodbijanih sklepov), zato obnove postopkov sploh ni mogoče izvesti. Pri tem sama ni pravna naslednica navedene družbe niti ni prejela vrnjenega spornega komunalnega prispevka. Kako naj bi bila izdana odločba v postopku zoper neobstoječo pravno osebo, pa pritožbeni organ ni pojasnil oziroma v tem delu ni odgovoril na njene pritožbene navedbe. Čeprav bi lahko odločba v obnovljenem postopku vplivala na pravice in koristi določenih oseb, morajo najprej biti izpolnjeni pogoji za obnovo postopka, in sicer, da obstoji „živa“ stranka. Kako mora organ postopati, če stranka med postopkom preneha obstajati, določa 50. člen ZUP. Vendar ničesar iz 50. člena ZUP ni bilo storjenega, izdana je bila le arbitrarna odločba. Prvostopenjski organ je tako tožnico opredelil kot stranko, čeprav to ni bila. Poudarja, da je organ 3. 8. 201sicer že izdal odločbo št. 354-69/2016, s katero je tožnici kot investitorici naložil plačilo komunalnega prispevka. Vendar je bila navedena odločba na podlagi sodbe Upravnega sodišča I U 1519/2016 odpravljena in vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Namesto da bi ta v nadaljevanju odločil o vprašanju, ki je bil predmet spisa 354-69/2016, je pod isto opravilno številko z izpodbijanim sklepom odločil o obnovi postopka v zadevi 354-261/2008. 5. V tožbi zoper drugi izpodbijani sklep posebej izpostavlja, da je v pritožbi navedla številne kršitve pravil postopka, o katerih se pritožbeni organ sploh ni izrekel. Meni, da se zaradi spremembe investitorja v pravnomočnem gradbenem dovoljenju ni v ničemer spremenilo vprašanje odmere ali plačila komunalnega prispevka. Sicer prvostopenjski organ sploh ni navedel, v čem naj bi bile spremenjene okoliščine ali nova dejstva, ki bi narekovala obnovo postopka.

6. Sodišču predlaga, naj obema tožbama ugodi, razveljavi (pravilno odpravi; opomba sodišča) izpodbijana sklepa ter zadevi vrne v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

7. Toženka se v odgovorih na tožbi sklicuje na razloge, ki sta jih v zvezi z izpodbijanima sklepoma navedla že prvostopenjski in drugostopenjski organ v upravnih aktih. Dodatno navaja, da je bilo postopanje prvostopenjskega organa pravilno, saj je šlo za situacijo, ko gradbeno dovoljenje ni prenehalo veljati, komunalni prispevek pa je bil vrnjen. V zvezi z utemeljevanjem tožničine udeležbe v predmetnem postopku se dodatno sklicuje na 50. člen ZUP; v tej povezavi tudi utemeljuje singularno pravno nasledstvo med družbo A., d. o. o. in tožnico. V prid temu, da je tožnica s tem, ko je postala lastnica sporne nepremičnine in investitorka na spornem objektu, prevzela položaj stranke, pa govori tudi dejstvo, da se komunalni prispevek odmerja glede na objekt oziroma nepremičnino in ne glede na lastnika oziroma investitorja. Sodišču predlaga, naj tožbi kot neutemeljeni zavrne.

**Odločanje po sodnici posameznici**

8. Sodišče je 8. 4. 2021 sprejelo sklep I U 433/2019-11, da v zadevi, pred združitvijo vodeni pod I U 433/2019, odloča po sodnici posameznici, in sicer iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sklep I U 434/2019-13 z enako odločitvijo in enakimi razlogi je sodišče sprejelo 13. 5. 2021, in sicer v zadevi, pred združitvijo vodeni pod I U 434/2019. 9. Stranki tega upravnega spora sestavi sodišča v obeh zadevah nista ugovarjali niti pisno pred glavno obravnavo niti na izrecno vprašanje sodnice na naroku za glavno obravnavo 8. 6. 2021. **Združitev zadev I U 433/2019 in I U 434/2019**

10. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 8. 6. 2021 sprejelo sklep, da se zadevi I U 433/2019 in I U 434/2019 združita v skupno obravnavo in odločanje, pri čemer je vodilni spis postal I U 433/2019. Obe zadevi se namreč nanašata na isti predmet, tj. na obnovo postopkov v zvezi s plačilom komunalnega prispevka glede objekta, ki se gradi na podlagi gradbenega dovoljenja št. 351-259/2008 s 16. 2. 2009 (v zvezi s spremembo gradbenega dovoljenja št. 351-181/2016-52 s 26. 10. 2018).

11. Ob upoštevanju prvega odstavka 42. člena ZUS-15 je namreč ocenilo, da je v predmetnih zadevah smiselno skupno obravnavanje in odločanje. Tako tožnica kot toženka sta z združitvijo zadev v skupno obravnavanje in odločanje na naroku za glavno obravnavo soglašali.

**Dokazni sklep**

12. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 8. 6. 2021 vpogledalo v listine, ki jih je tožnica predložila v oba sodna spisa, in sicer v spisu, pred združitvijo vodenem pod I U 433/2019, priloge: izpodbijani sklep (A3), drugostopenjski sklep (A2), pritožbo zoper izpodbijani sklep z 8. 12. 2018 (A4), redni izpis iz sodnega/poslovnega registra za družbo A., d. o. o. - v stečaju (A5) in sodbo Upravnega sodišča RS I U 1519/2016-17 s 3. 10. 2017 (A6) ter v spisu, pred združitvijo vodenem pod I U 434/2019, priloge: izpodbijani sklep (A3), drugostopenjski sklep (A2), sodbo Upravnega sodišča RS I U 1519/2016-17 s 3. 10. 2017 (A4), pritožbo zoper izpodbijani sklep z 8. 12. 2018 (A5), redni izpis iz sodnega/poslovnega registra za družbo A., d. o. o. - v stečaju (A6), odločbo o odmeri komunalnega prispevka z 22. 12. 2008 (A7), gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 (A8) in odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja s 26. 10. 2018 (A9). Vpogledalo je tudi v vse listine v obeh upravnih spisih zadeve. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**Glede datuma odločitve sodišča**

13. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa pooblaščencema obeh strank vročen 11. 6. 2021. To pomeni, da je, ob upoštevanju pet dnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa6, sodbo izdalo z dnem dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo, to je 17. 6. 2021. Stranki namreč pripomb zoper prepis zapisnika nista podali.

**Predmet postopka in nesporne navedbe strank v upravnem sporu**

14. Upoštevaje navedbe tožnice in toženke v postopku ter ob upoštevanju izpodbijanih sklepov je med strankama nesporno, da je bil investitorju, družbi A., d. o. o., v postopku, ki je sedaj predmet obnove, z odločbo št. 354-261/2008 z 22. 12. 2008 odmerjen komunalni prispevek v višini 10.138,63 EUR, in sicer v zvezi z odstranitvijo objekta in gradnjo večstanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 289/2 k.o. ... Navedeni komunalni prispevek je omenjena družba plačala, za odstranitev objekta in gradnjo večstanovanjske hiše na tej nepremičnini pa ji je bilo 16. 2. 2009 izdano gradbeno dovoljenje št. 351-259/2008. Nad družbo A., d. o. o. je bil v nadaljevanju uveden stečajni postopek7. Po vloženi zahtevi za povrnitev plačanega komunalnega prispevka s strani stečajnega upravitelja, je prvostopenjski organ v postopku, ki je sedaj predmet obnove, ugotovil, da je gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 prenehalo veljati, zaradi česar je skladno z desetim odstavkom 79. ZPNačrt plačani komunalni prispevek vrnil investitorju, tj. družbi A., d. o. o., in sicer s sklepom 354-261/2008 s 13. 2. 2015. V stečajnem postopku nad družbo A., d. o. o. je navedeno nepremičnino, v zvezi s katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009, kupila tožnica. Na podlagi njene zahteve za spremembo gradbenega dovoljenja s 16. 2. 2009 je Upravna enota Vrhnika 26. 10. 2018 z odločbo št. 351-181/2016-52 to gradbeno dovoljenje spremenila tako, da je namesto družbe A., d. o. o. kot investitorja navedla tožnico.

15. Sporno ostaja vprašanje pravilnosti odločitve organa, da je z izpodbijanima sklepoma obnovil postopek, v katerem je bilo odločeno, da se družbi A., d. o. o. povrne plačilo komunalnega prispevka na podlagi odločbe o odmeri komunalnega prispevka št. 354-261/2008 z 22. 12. 2008 v višini 10.138,63 EUR8 ter postopek, v katerem je bil družbi A., d. o. o. odmerjen komunalni prispevek za odstranitev objekta in gradnjo večstanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 289/2 k.o. ... v višini 10.138,63 EUR9. **Splošno glede položaja tožnice v upravnih postopkih obnove komunalnega prispevka**

16. Tožnica je v obeh tožbah podala več ugovorov, s katerimi (smiselno) oporeka stališču organa, da bi bila sama stranka upravnega postopka v zvezi z obnovo komunalnega prispevka in glede tega v bistvenem navaja, da družba A., d. o. o., ki je bila stranka postopkov, ki se obnavljata, ne obstaja več, sama pa ni njena pravna naslednica.

17. Sodišče pritrjuje zatrjevanju tožnice, da je bila družba A., d. o. o. stranka postopkov, ki se obnavljata, tj. postopkov odmere in vračila komunalnega prispevka v zvezi z odstranitvijo objekta in gradnjo večstanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 289/2 k.o. ... V navedenih postopkih, ki se nanašata na plačilo komunalnega prispevka, je namreč kot stranka nastopala na podlagi okoliščine, da je bila po gradbenem dovoljenju s 16. 2. 2009 investitor že navedene gradnje na nepremičnini parc. št. 289/2 k.o. ...; posledično pa je bila tudi zavezanec za plačilo komunalnega prispevka, upoštevaje takrat veljavni 80. člen ZPNačrt10. 18. Tožnica smiselno pravilno ugovarja tudi, da upravna odločba kot konkretni in posamični akt ustvarja učinke le med nosilcem oblasti in stranko, saj ne more zavezovati ali spreminjati položaja tistih subjektov, ki niso bili stranke v postopku; kar tožnica (v postopkih, ki sta predmet obnove) ni bila. Vendar pa pri tem tožnica spregleda, da upravna odločba veže tudi pravnega naslednika stranke, če gre za pravico ali obveznost, ki lahko preide na pravnega naslednika, za kar v tem primeru po presoji sodišča gre.

19. Komunalni prispevek je namenska dajatev in je vezana na realizacijo gradnje (v tem primeru večstanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 289/2 k.o. ...). Zavezanec zanj je – kot že zapisano – investitor, tj. oseba, na katero se glasi gradbeno dovoljenje za gradnjo, v zvezi s katero je potrebno plačati komunalni prispevek. Plačilo slednjega tako ni strogo osebna dajatev, pač pa je vezana na investitorja gradnje, v zvezi s katero se komunalni prispevek plačuje. Ne glede na to se lahko gradbeno dovoljenje v času veljavnosti spremeni tudi glede investitorja, pri čemer do njegove spremembe ne pride avtomatično, ampak mora pristojni organ izdati ustrezno odločbo. V konkretnem primeru je tožnica po nakupu navedene nepremičnine od družbe A., d. o. o. v stečaju položaj investitorja v zvezi z gradbenim dovoljenjem s 16. 2. 2009 pridobila z odločbo Upravne enote Vrhnika št. 351-181/2016-52 s 26. 10. 2018, s katero je ta spremenila navedeno gradbeno dovoljenje na način, da je kot investitorja namesto družbe A., d. o. o. imenovala tožnico. S tem je tožnica tudi postala zavezanka za plačilo komunalnega prispevka, ki je bil pred tem družbi A., d. o. o. odmerjen z odločbo št. 354-261/2008 z 22. 12. 2008, in sicer v višini 10.138,63 EUR. Tožnica je tako v konkretnem primeru nasledila pravni položaj po družbi A., d. o. o. zgolj na podlagi okoliščine, da je zavezanec za dajatev komunalnega prispevka investitor.

**Posebej k I. točki izreka**

20. Tožba je utemeljena.

21. Na podlagi pojasnjenega stališča, da je tožnica po prevzemu investitorstva v zvezi s predmetno gradnjo postala zavezanka za plačilo komunalnega prispevka, sodišče – upoštevaje tožbene navedbe, v katerih tožnica smiselno ugovarja, da bi v novem (obnovljenem) postopku o odmeri komunalnega prispevka nastopala kot stranka – presoja, da obnova predmetnega postopka odmere komunalnega prispevka za odstranitev objekta in gradnjo večstanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 289/2 k.o. ... v višini 10.138,63 EUR, ni pravilna. Zavezancu, tj. investitorju gradnje večstanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 289/2 k.o. ..., je bil namreč komunalni prispevek že odmerjen s pravnomočno odločbo št. 354-261/2008 (6-07) z 22. 12. 2008, s čimer je bilo o odmeri spornega komunalnega prispevka investitorju navedene večstanovanjske hiše že odločeno. Navedena odločba pa – kot rečeno – zavezuje tudi tožnico kot (novega) investitorja, zaradi česar po mnenju sodišča ni pravne podlage za obnovo postopka odmere komunalnega prispevka.

22. Po povedanem je sodišče presodilo, da je tožba zoper sklep Občine Vrhnika, Oddelka za okolje in komunalo št. 354-69/2016-16 z dne 29. 11. 2018 utemeljena, zato je izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo organu, ki je upravni akt izdal, v ponovni postopek. Vezano je namreč na tožbeni predlog (prvi odstavek 40. člena ZUS-1). Pri tem je organ v ponovnem postopku skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava, kot to izhaja iz obrazložitve zgoraj.

23. Ker je sodišče tožbi zoper sklep Občine Vrhnika, Oddelka za okolje in komunalo št. 354-69/2016-16 z 29. 11. 2018 ugodilo že iz navedenih razlogov, se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj za odločitev niso pravno relevantne.

**Posebej k II. točki izreka**

24. Tožba ni utemeljena.

25. Odločitev organa v izpodbijanem sklepu, s katerim je obnovil postopek, v katerem je po uradni dolžnosti iz razloga po 4. točki 260. člena ZUP odločil, da se družbi A., d. o. o. povrne plačilo komunalnega prispevka na podlagi odločbe o odmeri komunalnega prispevka št. 354-261/2008 z 22. 12. 2008 v višini 10.138,63 EUR, je po presoji sodišča pravilna.

26. V skladu s 4. točko 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil. Po prvem odstavku 261. člena ZUP lahko organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, obnovo postopka začne po uradni dolžnosti.

27. Tudi po presoji sodišča je bilo v postopku odločanja o vračilu plačanega komunalnega prispevka na podlagi desetega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki je predmet obnove, treba odgovoriti na vprašanje, ali je gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 prenehalo veljati. Ker je organ v postopku, ki je sedaj predmet obnove, ugotovil, da je to prenehalo veljati, je skladno z desetim odstavkom 79. člena ZPNačrt že plačani komunalni prispevek vrnil (takratnemu) investitorju, tj. družbi A., d. o. o. S tem, ko je Upravna enota Vrhnika v nadaljevanju izdala odločbo št. 351-181/2016-52 s 26. 10. 2018 o spremembi tega gradbenega dovoljenja11, v kateri je hkrati ugotovila, da je navedeno gradbeno dovoljenje s 16. 2. 2009 še vedno veljavno, pa je kot pristojni organ12 predhodno vprašanje, tj. veljavnost navedenega gradbenega dovoljenja, na katerega je organ tudi sam oprl odločbo, izdano v postopku vračila že plačanega komunalnega prispevka, rešila drugače. Iz tega razloga je po presoji sodišča pravilna odločitev organa o obnovi postopka vračila komunalnega prispevka po uradni dolžnosti.

28. S sklepom o povrnitvi plačanega komunalnega prispevka št. 354-261/2008 s 13. 2. 2015 je bilo o vračilu (že) plačanega komunalnega prispevka investitorju gradnje večstanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 289/2 k.o. ..., takrat družbi A., d. o. o., pravnomočno odločeno, s čimer se to pravnomočno razmerje – ob ugotovitvi, da je bilo predhodno vprašanje o veljavnosti gradbenega dovoljenja napačno rešeno – lahko uredi ravno z obnovo tega postopka. V njem tožnica lahko nastopa kot stranka postopka, saj je na podlagi odločbe Upravne enote Vrhnika št. 351-181/2016-52 s 26. 10. 2018 prevzela položaj investitorja v zvezi z navedeno gradnjo in s tem postala zavezanka za plačilo komunalnega prispevka, kar je sodišče podrobneje obrazložilo že v obrazložitvi zgoraj.

29. Posledično je prevzela položaj svojega pravnega prednika, tj. prejšnjega investitorja, tudi v postopku zvezi z vračilom komunalnega prispevka, v katerem bo organ presojal, ali so (še) izpolnjeni pogoji za vračilo plačanega komunalnega prispevka investitorju. V zvezi s tem sodišče dodaja, da tožnici v obnovljenem predmetnem postopku ne bo moglo biti v plačilo naloženo vračilo komunalnega prispevka, ki je bil vrnjen družbi A., d. o. o., saj pravno nasledstvo med navedenima subjektoma obstaja le v zvezi z nasledstvom zavezank za plačilo komunalnega prispevka za gradnjo večstanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 289/2 k.o. ... Bi pa morebitna zavrnitev zahteve za vračilo že plačanega komunalnega prispevka (ki jo je podala tožničina pravna prednica) tožnico zavezovala, da komunalni prispevek plača v skladu z odločbo o odmeri komunalnega prispevka z 22. 12. 2008. 30. Ob tem sodišče še pripominja, da se prvostopenjski organ res ni opredelil do vprašanja, zakaj gre tožnici položaj stranke v postopku, ki se obnavlja, vendar je navedeno procesno kršitev saniral že drugostopenjski organ, ki je v obrazložitvi pritožbenega upravnega akta navedel, da je ključna okoliščina, da je tožnica na podlagi že navedene odločbe Upravne enote Vrhnika s 26. 10. 2018 pridobila položaj investitorja v tem postopku (namesto družbe A., d. o. o.) in s tem postala zavezanka za plačilo komunalnega prispevka. Tožbene navedbe, da se drugostopenjski organ do navedenega ni opredelil, so tako neutemeljene.

31. Kot neutemeljene sodišče presoja tudi tožbene navedbe, da bi moral organ postopati v skladu s 50. členom ZUP; sklicevanje na to določbo je namreč brezpredmetno, saj v konkretnem primeru do prenehanja družbe A., d. o. o. ni prišlo med upravnim postopkom. Prav tako tožničin očitek o vodenju predmetnega postopka pod napačnimi opravilnimi številkami sam po sebi ne more predstavljati bistvene kršitve pravil postopka. Že pojasnjena pravilnost odločitve organa, da je z izpodbijanim sklepom obnovil postopek vračila že plačanega komunalnega prispevka, pa negira tudi stališče tožnice, da bi moral organ po njeni vloženi zahtevi za odmero komunalnega postopka – v zvezi s katero je bila odločba organa na podlagi sodbe Upravnega sodišča odpravljena in vrnjena v ponovni postopek – o njej ponovno odločiti v drugem, novem postopku.

32. Po povedanem je izpodbijana odločitev organa pravilna, zato je moralo sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrniti na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. **K III. točki izreka**

33. Sodišče je tožbi zoper sklep Občine Vrhnika, Oddelka za okolje in komunalo št. 354-69/2016-16 z 29. 11. 2018 ugodilo, zato je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 469,70 EUR. Tožbo zoper sklep Občine Vrhnika, Oddelka za okolje in komunalo št. 354-69/2016-17 z 29. 11. 2018 pa je sodišče zavrnilo, zato zanjo tožnica sama nosi stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

34. Priznane stroške je toženka tožnici dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožnici vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Z njo je kot investitorja namesto družbe A., d. o. o. navedla tožnico. 2 Ta je namreč navedeno gradbeno dovoljenje izdala in je tudi pristojna za odločanje o njegovi veljavnosti. 3 Z odločbo Upravne enote Vrhnika št. 351-259/2008 z dne 16. 2. 2009, s katero je ta odločila o spremembi gradbenega dovoljenja, je bil seznanjen dne 20. 11. 2018. 4 Od te družbe v stečaju je sicer tožnica v stečajnem postopku kupila sporno nepremičnino. 5 Ta določa, da lahko sodišče s sklepom več pri oddelku sodišča odprtih postopkov o istem predmetu združi v skupno obravnavo in odločanje, lahko pa tudi odloči, da se več v enem postopku vloženih zahtevkov obravnava in o njih odloči v ločenem postopku. 6 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 7 Pri čemer je bila ta iz sodnega registra izbrisana 15. 9. 2016. 8 In sicer z izpodbijanim sklepom št. 354-69/2016-17 (6-07) z 29. 11. 2018. 9 In sicer z izpodbijanim sklepom št. 354-69/2016-16 (6-07) z 29. 11. 2018. 10 Ta je določal, da je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. Primerljivo zavezanca za plačilo komunalnega prispevka opredeljuje tudi sedaj veljavni Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki v drugem odstavku 220. člena določa, da je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na obstoječo komunalno opremo, ali ki povečuje zmogljivost objekta ali spreminja njegovo namembnost. 11 Z njo je kot investitorja namesto družbe A., d. o. o. imenovala tožnico. 12 Ta je namreč navedeno gradbeno dovoljenje izdala in je tudi pristojna za odločanje o njegovi veljavnosti.