Jedro

Ker premoženje družbe ni prešlo na aktivne družbenike, temveč se je nad premoženjem začel stečajni postopek, pravila o odgovornosti aktivnih družbenikov ne pridejo v pošev.

Tožeča stranka je v stečajnem postopku uveljavljala izločitveno pravico (lastninsko pravico na nepremičnini, vpisani v korist stečajnega dolžnika), ki je bila prerekana, zato mora sodišče v predmetnem pravdnem postopku, ki se je začel že pred uvedbo stečajnega postopka, o takšnem zahtevku meritorno odločiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v izpodbijanem delu (2. točka izreka) predlog tožeče stranke za izdajo zamudne sodbe zavrnilo.

2. Zoper 2. točko izreka prvostopenjskega sklepa se pritožuje tožeča stranka in sodišču očita napačno uporabo materialnega prava. Meni, da je sodišče napačno uporabilo določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (1) in uporabilo določila, ki se ne nanašajo na obravnavano zadevo. Gre za pravila o odgovornosti aktivnih družbenikov, kar pa sploh ni predmet tega postopka. Tožena stranka je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi 424. člena in naslednjih ZFPPIPP. V skladu s 443. členom istega zakona je sodišče nad premoženjem izbrisane pravne osebe začelo stečajni postopek. V stečajnem postopku se nad izbrisano pravno osebo uporabljajo tudi pravila ZFPPIPP o prijavi izločitvenih pravic. 22. člen tega zakona opredeljuje izločitveno pravico na nepremičnini kot pravico osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način, pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolvenčen lastnik. Če je izločitvena pravica upnika prepreka, v teku pa je pravdni postopek, ki se je začel pred uvedbo stečajnega postopka, mora upnik ravnati skladno s 311. členom ZFPPIPP, torej mora predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. Tožeča stranka je v skladu z navedenimi določili ravnala. Zaradi navedenega ne gre za terjatev, ki bi jo tožeča stranka morala uveljavljati zoper aktivne družbenike. Premoženje družbe ni prešlo na aktivne družbenike, ampak se je nad tem premoženjem skladno z določili 443. člena ZFPPIPP začel stečajni postopek. Ker nepremičnine niso prešle na družbenike, se pravni postopek ne nadaljuje z aktivnimi družbeniki ampak s stečajnim dolžnikom, to pa je E. d.o.o. „premoženje izbrisane pravne osebe – v stečaju“. Stečajni dolžnik je pravni naslednik družbe E. d.o.o., zato ne drži argument sodišča, da zoper njega ni mogoče izdati zamudne sodbe. Zamudno sodbo se lahko izda, saj je pravno nasledstvo nesporno. Poleg tega je tožeča stranka v zemljiški knjigi dosegla zaznambo spora. Sodišče bo lahko sodbo vročilo stečajni upraviteljici. Tožeča stranka do aktivnih družbenikov nima nobenih zahtevkov, saj premoženje na njih ni prešlo. V nadaljevanju predlaga izdajo zamudne sodbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo predlog za izdajo zamudne sodbe saj je štelo, da bi s tem kršilo določila postopka v zvezi s sposobnostjo biti stranka. Z izdajo sodbe pravni osebi, ki ne obstaja več, sodišče stori procesno napako. Taka sodba ne bi mogla postati pravnomočna, saj je sodišče ne bi moglo vročiti aktivnim družbenikom izbrisane družbe. Prav tako zamudne sodbe ni moč izdati iz razloga, ker se po 14. 9. 2010 (zaradi nastopa pravnih posledic stečajnega postopka) o terjatvi tožeče stranke odloča le še pod pogoji stečajnega postopka.

5. Take zaključke prvostopenjskega sodišča tožeča stranka v pritožbi utemeljeno graja. Zatrjuje, da se prekinjeni pravdni postopek nadaljuje s stečajnim dolžnikom, ki je E. d.o.o. „premoženje izbrisane pravne osebe – v stečaju“. Stečajni dolžnik je pravni naslednik družbe E. d.o.o., zato argument prvostopenjskega sodišča o tem, da ne more izdati sodbe zoper neobstoječo pravno osebo, odpade. Stečajnega dolžnika v pravdnem postopku zastopa stečajna upraviteljica po samem zakonu. S tem odpade tudi naslednji argument prvostopenjskega sodišča o tem, da sodbe ne bi moglo vročiti aktivnim družbenikom izbrisane družbe. Predvsem pa tožeča stranka zatrjuje, da ne gre za terjatev, ki bi jo morala uveljavljati zoper aktivne družbenike, saj premoženje nanje sploh ni prešlo, ampak se je nad premoženjem začel stečajni postopek (443. člen ZFPPIPP). Pravila o odgovornosti aktivnih družbenikov zato v danem primeru ne pridejo v poštev.

6. Šesti odstavek 443. člena ZFPPIPP določa, da se v primeru, kadar je začet stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, z uveljavljanjem zahtevkov iz 1. točke prvega odstavka in šestega odstavka 442. člena tega zakona smiselno uporablja drugi do peti odstavek 350. in 351. člena tega zakona. Tožbeni zahtevek, kot ga uveljavlja tožeča stranka (ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini, vpisani v korist stečajnega dolžnika), ni zahtevek na plačilo obveznosti do izbrisane pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov in ne gre za spregled pravne osebe (1. točka prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP). Tožeča stranka do izbrisane družbe ni imela nobenih denarnih zahtevkov oziroma obveznosti, ampak zahteva priznanje lastninske pravice. Sodišče prve stopnje se zato ne more uspešno sklicevati na šesti odstavek 443. člena ZFPPIPP. 350. in 351. člen citiranega zakona ne urejata zahtevkov za priznanje lastninske pravice na nepremičnini (kot jo uveljavlja tožeča stranka), pač pa urejata osebno odgovornost družbenikov, za kar pa v danem primeru ne gre.

7. Tožeča stranka uveljavlja izločitveno pravico v stečajnem postopku, ki je stečajna upraviteljica ni priznala, izločitveni upnik pa je uveljavitev zahtevka začel že pred začetkom stečajnega postopka, zato mora sodišče v pravdnem postopku odločiti o zahtevku. Podlaga za to je v 311. členu ZFPPIPP, ki izločitvenega upnika, katerega izločitvena pravica v stečajnem postopku ni bila priznana, pravdni postopek pa se je začel pred uvedbo stečajnega postopka, napoti na nadaljevanje tega postopka. Ravno to se je v danem primeru tudi zgodilo. Gre za odločilna dejstva, o katerih izpodbijana odločba nima razlogov, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v izpodbijanem delu razveljavilo, da prvostopenjsko sodišče tudi ob presoji zgoraj navedenega ponovno odloči o predlogu za izdajo zamudne sodbe (354. in 366. člen ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 126/2007, v nadaljevanju ZFPPIPP.