Jedro

Upnik obstoj svoje terjatve zoper dolžnika dokazuje s pravnomočno sodbo. Gre torej za judikatno terjatev, glede katere ne more biti dvoma o njenem obstoju. O predhodnem vprašanju obstoja odškodninske obveznosti dolžnika je bilo tako na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti.

Kadar se pri odločanju o kakšnem drugem zahtevku vprašanje, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, pojavi kot predhodno, je sodišče na pravnomočno odločbo vezano. Sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora prejšnjo sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se postopek prekine z dnem 10. 11. 2022 do pravnomočne odločitve o predlogu dolžnika za dopustitev revizije oziroma, v primeru ugoditve predlogu za dopustitev revizije, do odločitve o reviziji v zvezi s sodbo XI Pg 2152/2018. 2. Zoper navedeni sklep je vložil upnik pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter sprejme sklep, s katerim se nad dolžnikom začne postopek osebnega stečaja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je upnik vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, v katerem je navedel, da ima do dolžnika odškodninsko terjatev, ki je na dan 10. 8. 2022 znašala 946.132,87 EUR. Obstoj terjatve izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani XI Pg 2152/2018, ki je postala pravnomočna v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 650/2021. Upnik je s trditvami o obstoju odškodninske terjatve utemeljeval tako svojo aktivno procesno legitimacijo za vložitev predloga (3. točka 231. člena ZFPPIPP), kot tudi dolžnikovo insolventnost (na podlagi domneve iz prve alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP). Kot nadalje izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, zadostuje za procesno upravičenje upnika verjetno izkazana terjatev, med tem ko mora biti za ugotovitev insolventnosti stopnja izkazanosti terjatve višja, in sicer na ravni prepričanja.

5. Sodišče prve stopnje je nadalje sklenilo, da predstavlja vprašanje obstoja odškodninske obveznosti dolžnika predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna odločitev v tem postopku. Menilo je, da lahko to vprašanje reši samo (13. člen ZPP1) ali pa odloči, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in stečajni postopek prekine (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP). Ker je dolžnik že vložil predlog za dopustitev revizije, o katerem še ni bilo odločeno, je sklenilo, da ni ekonomično, da sodišče v tem stečajnem postopku tudi samo ugotavlja obstoj terjatve. Poleg tega upnik zoper dolžnika že vodi izvršilni postopek, zaradi česar se lahko upnik poplača v izvršilnem postopku.

6. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da upnik obstoj terjatve dokazuje s predloženo pravnomočno sodbo. Gre torej za judikatno terjatev, glede katere ne more biti dvoma o njenem obstoju.2 O predhodnem vprašanju obstoja odškodninske obveznosti dolžnika je bilo tako na matičnem področju že odločeno z učinki pravnomočnosti. Kadar se pri odločanju o kakšnem drugem zahtevku vprašanje, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, pojavi kot predhodno, je sodišče na pravnomočno odločbo vezano. Sodišče o tem vprašanju ne sme znova odločati, temveč mora prejšnjo sodbo vzeti za podlago svoje odločitve.3

7. Kot izhaja iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP odredi sodišče prekinitev postopka če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Sodišče pa ne more skleniti, da bo samo reševalo predhodno vprašanje, če je bilo o njem že pravnomočno odločeno v matičnem postopku (primerjaj prvi odstavek 13. člena ZPP). Če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo za prekinitev postopka niso izpolnjeni zakonsko predvideni razlogi.4

8. V obravnavanem primeru je bilo o predhodnem vprašanju obstoja dolžnikove odškodninske obveznosti že pravnomočno odločeno, preden je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep. Že v času izdaje izpodbijanega sklepa zato zakonski pogoji za prekinitev postopka (zaradi čakanja na odločitev o predlogu za dopustitev revizije oziroma o reviziji) niso bili izpolnjeni (primerjaj drugi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP).5

9. Tudi izvršilni postopek ne more predstavljati ovire za začetek stečajnega postopka.6 ZFPPIPP namreč ureja razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom tako, da je izvršilni postopek z začetkom stečajnega postopka prekinjen (primerjaj 132. člen ZFPPIPP in 280. člen ZFPPIPP).

10. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). O predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom še ni bilo odločeno, zato pritožbeno sodišče o tem predlogu ne more samo odločiti. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka odločiti o predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZPP). 2 Primerjaj II Ips 39/2015. 3 Primerjaj Cst 522/2019. 4 V. Rijavec v L. Ude in A. Galič (ur.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba, 2006, stran 307. 5 V konkretnem primeru pa je pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču Vrhovno sodišče s sklepom III Dor 89/2022 z dne 20. 1. 2023 predlog za dopustitev revizije tudi zavrnilo. 6 Primerjaj Cst 445/2020.