Jedro

Sodišče ob odločanju o predlogu za oprostitev sodne takse na predlog ni vezano in lahko dovoli tudi odlog, oziroma obročno plačilo, če so podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, ne pa tudi za oprostitev. Trditveno in dokazno breme tako za oprostitev kot tudi odlog in obročno plačilo sodne takse nosi predlagatelj, na njegove navedbe je sodišče vezano. Iz navedb dolžnika v predlogu pa ni razvidna nobena okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo dolžnik brez ogrožanja svoje dejavnosti plačilo sodne takse zmogel kdaj kasneje, oziroma, da bi takso lahko plačal po obrokih. Nasprotno, tudi še v pritožbi trdi, da sredstev za plačilo sodne takse, tudi če gre le za 44 EUR, sploh nima. Sodišču prve stopnje se zato v izpodbijanem sklepu ni bilo treba še posebej ukvarjati z vprašanjem, ali so glede na trditve dolžnika izpolnjeni pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici delno ugodilo predlogu dolžnika za oprostitev sodne takse, tako da ga je oprostilo plačila sodne takse v delu, v katerem ta presega 44 EUR.

2. Zoper sklep se dolžnik pritožuje in opozarja, da sodišče ni odločilo tudi o odlogu ali obročnem plačilu sodne takse. Po uveljavljeni sodni praksi namreč predlog za oprostitev sodne takse podrejeno vsebuje tudi predlog za obročno odplačilo ali odlog plačila in to ne glede na to, ali je stranka to predlagala, ali ne. V predmetni zadevi bi bila takšna presoja nujno potrebna, saj je dolžnik v predlogu navedel, da ima TRR blokiran, kar objektivno onemogoča plačilo. Izpodbijani sklep ima tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ni mogoče preizkusiti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep vsebuje vse odločilne razloge in ga je zato mogoče preizkusiti. Očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zato ni podana.

5. Drži sicer, da se po večinskem stališču sodne prakse šteje, da predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebuje tudi podredni zahtevek za njen odlog ali obročno plačilo. To pa pomeni le, da sodišče ob odločanju o predlogu za oprostitev sodne takse na predlog ni vezano in lahko dovoli tudi odlog, oziroma obročno plačilo, če so podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, ne pa tudi za oprostitev. Če pa pogoji za to niso izpolnjeni in sodišče zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse (nad zneskom 44 EUR), s tem obenem zavrne tudi predlog za njen odlog in obročno plačilo. Trditveno in dokazno breme tako za oprostitev kot tudi odlog in obročno plačilo sodne takse nosi predlagatelj, na njegove navedbe je sodišče vezano.

6. Iz navedb dolžnika v predlogu pa ni razvidna nobena okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo dolžnik brez ogrožanja svoje dejavnosti plačilo sodne takse zmogel kdaj kasneje, oziroma, da bi takso lahko plačal po obrokih. Nasprotno, tudi še v pritožbi trdi, da sredstev za plačilo sodne takse, tudi če gre le za 44 EUR, sploh nima. Sodišču prve stopnje se zato v izpodbijanem sklepu ni bilo treba posebej ukvarjati z vprašanjem, ali so glede na trditve dolžnika izpolnjeni pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse.

7. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. členom ZST-1).