Jedro

Po 144. členu ZPIZ-1 je pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela mogoče priznati le za telesno okvaro, če ta znaša najmanj 50 %, če je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa za najmanj 30% telesno okvaro. Pri tožniku je podana izguba sluha po Fowlerju 63,7 %, kar v skladu s Samoupravnim sporazumom o seznamu telesnih okvar predstavlja telesno okvaro v višini 40 % . Odstotek telesne okvare v tej višini, ki je posledica bolezni, pa ne zadostuje za priznanje pravice do invalidnine po določbi 144. člena ZPIZ-1, zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjske odločbe št. ... z dne 8. 4. 2013 in prvostopenjske iste opr. št. z dne 12. 11. 2012 ter priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro. Presodilo je, da sta izpodbijana zavrnilna posamična upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper citirano sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.

Poudarja, da je več kot 6 let delal v predorih pod zemljo, kjer so bili pogoji dela težki in v ropotu. Zato je prepričan, da je prišlo pri delu do dodatne okvare sluha. Ta naj bi po njegovem znašala 60 - 70 %.

Ker ima pokojnino v višini 415,00 EUR in mora iz tega zneska še dodatno plačevati za slušne aparate ter baterije, pričakuje ugodno rešitev zadeve. Hkrati pojasnjuje, da dokumentacije o pogojih dela ne poseduje, saj podjetja, pri katerih je delal na predorih avtocest, ne obstajajo več.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi z 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 75/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne navaja znova, temveč na pritožbena izvajanja dodaja le še naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1), ki ga je v okoliščinah konkretnega primera glede na 390. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012; v nadaljevanju: ZPIZ-2) še potrebno uporabiti. Po 144. členu ZPIZ-1 je pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela mogoče priznati le za telesno okvaro, če ta znaša najmanj 50 %, če je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pa za najmanj 30% telesno okvaro. Nobeno od predhodno navedenih dejanskih stanj v obravnavani zadevi ni podano, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.

6. Med strankama sicer ni sporno, da je pri tožniku podana izguba sluha po Fowlerju 63,7 %. Za takšni odstotek obojestranske hujše naglušnosti, je v skladu z II. poglavjem C točko 15. b Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89; v nadaljevanju: Seznam TO) mogoče določiti telesno okvaro v višini 40 %. Odstotek telesne okvare v tej višini, ki je posledica bolezni pa seveda ni zadosten za priznanje pravice do invalidnine.

7. Sodišče prve stopnje nadalje pravilno zaključuje, da ni mogoče ugotoviti višjega odstotka TO, niti drugačnega vzroka zaradi zatrjevane poklicne izpostavljenosti. Materialno pravno utemeljeno izhaja iz Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni (Ur. l. RS, št. 85/2003; v nadaljevanju: Pravilnik), ki opredeljuje seznam poklicnih bolezni, delovno okolje, delovno mesto in način ugotavljanja poklicnih obolenj z zdravstvenim nadzorom preko preventivnih zdravstvenih pregledov. V medicinski dokumentaciji namreč dejansko ni nobenega podatka o stanju sluha pred zaposlitvijo v delovnem okolju pod zemljo ob zatrjevanem ropotu. Ni zdravniškega spričevala pred nastopom dela, niti spričeval o predpisanih rednih obdobnih preventivnih pregledih med zaposlitvijo. Takšni ugotovitvi nenazadnje pritrjuje sam pritožnik, ko izrecno navaja, da dokumentacije v tej smeri ne poseduje, saj podjetja, ki so kot podizvajalci delali na predorih avtocest, ne obstajajo več.

8. Ker torej ni nobenega relevantnega medicinskega izvida, niti druge listinske dokumentacije o zatrjevani poklicni izpostavljenosti kritičnemu ropotu, je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih posamičnih upravnih aktov, utemeljeno zavrnjen. Iz istih dejanskih in pravnih razlogov je morala brezuspešna ostati tudi pritožba.

9. Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP, potrditi sodbo sodišča prve stopnje.