Jedro

ZFPPIPP v primeru vložitve tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika napotuje na prijavo pogojne terjatve v stečajnem postopku, nikjer pa ni predvidena tudi prijava (pogojne) ločitvene pravice, kar je tudi edino logično. Če namreč upraviteljica s tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ne bo uspela, se pogoj iz prijave terjatve ne bo izpolnil, vsled česar bo pogojna prijava brez učinka. Če pa bo stečajna upraviteljica s tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika uspela, bo v skladu s tretjim odstavkom 278. člena ZFPPIPP zaradi izpodbitega pravnega dejanja terjatev upnika znova nastala in se plačala iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, če je pravočasno prijavljena. Glede na tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP upnik v primeru neuspeha v postopku za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika v nobenem primeru ne bo poplačan iz posebne razdelitvene mase, pač pa iz splošne razdelitvene mase.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Upnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim nadomestnim sklepom drugi dodatni sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 25. 1. 2022 v izpodbijanem delu v zvezi z ločitveno pravico upnika A., d. o. o. na denarnih terjatvah dolžnika delno spremenilo tako, da se prijava ločitvene pravice zavrže. Obenem je odločilo še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Upnik se zoper sklep pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 1., 2., in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 121. členom ZFPPIPP ter predlaga, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da zavrne pritožbo upraviteljice, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa dolžniku naloži povrnitev vseh priglašenih pritožbenih stroškov upnika, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Upraviteljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik je dne 22. 10. 2020 (PD 243) prijavil zavarovano terjatev v skupni višini 82.328,28 EUR in ločitveno pravico na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Celju VL 36647/2020 z dne 18. 6. 2020, s katerim je bilo dovoljeno nadaljevanje izvršbe, dovoljene s sklepom VL 36647/2020 z dne 29. 5. 2020, z novim izvršilnim sredstvom, to je z rubežem denarnih terjatev dolžnika. Iz končnega seznama (PD 472), ki je sestavni del izreka sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, izhaja, da je upraviteljica prerekala to zavarovano terjatev in ločitveno pravico, sodišče pa je s sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 29. 4. 2021 v zvezi s sklepom VSL Cst 253/2021 z dne 23. 6. 2021 (PD 507) na uveljavitev zahtevka zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice napotilo upraviteljico. Upraviteljica je nato dne 29. 7. 2021 zoper upnika vložila tožbo zaradi ugotovitve neobstoja terjatve in ločitvene pravice (pcto. 82.328,28 EUR). Hkrati je zoper upnika vložila tudi tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika (pcto. 879.828,25 EUR). Upnik je nato skladno z določbo tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP prijavil pogojno terjatev v višini 879.828,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2021 dalje do plačila, ki bo nastala po tretjem odstavku 278. člena ZFPPIPP, če bo izpodbojnemu zahtevku ugodeno. Obenem je upnik prijavil tudi ločitveno pravico, in sicer na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Celju VL 36647/2020 z dne 18. 6. 2020 (PD 529).

6. Sodišče prve stopnje je dne 25. 1. 2022 izdalo drugi dodatni sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (PD 542), kjer je upoštevalo izjavo upraviteljice (PD 541), da pogojno terjatev priznava, ločitveno pravico pa prereka, in odločilo, da se na uveljavljanje ločitvene pravice upnika na pogojni denarni terjatvi napoti stečajno upraviteljico. Po pritožbi pa je izdalo izpodbijani nadomestni sklep in prvotni sklep spremenilo tako, da je prijavo ločitvene pravice zavrglo. Sodišče prve stopnje namreč po ponovnem pregledu vseh navedenih listin, prijave ločitvene pravice, tako pod PD 243 kot PD 529, sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 29. 4. 2021 v zvezi s sklepom VSL opr. št. Cst 253/2021 z dne 23. 6. 2021, ugotavlja, da je bilo o prijavi ločitvene pravice z navedenimi odločitvami sodišča že pravnomočno odločeno.

7. Upnik v pritožbi izpostavlja, da je dne 22. 10. 2020 (PD 243) prijavil zavarovano terjatev (in ločitveno pravico) v skupni višini 82.328,28 EUR iz naslova nevrnjene kupnine po factoring pogodbi. Izpodbijani nadomestni sklep pa se nanaša na prijavo pogojne zavarovane terjatve (in ločitvene pravice glede te terjatve) v višini 879.828,25 EUR, ki jo je upnik prijavil skladno z določbo tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 278. člena ZFPPIPP. Po pritožnikovem mnenju gre za dve različni terjatvi, ki tudi izvirata iz različne podlage, pri čemer zakon na nobenem mestu ne omejuje, da naj zastavna (ločitvena) pravica ne bi mogla biti ustanovljena za zavarovanje večih (različnih) terjatev.

8. ZFPPIPP v tretjem odstavku 59. člena določa, da mora upnik, proti kateremu je bila vložena tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, v enem mesecu po dnevu, ko mu je bila vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot pogojno prijaviti svojo terjatev, ki bo nastala po tretjem odstavku 278. člena tega zakona, če bo tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno. Iz tretjega odstavka 278. člena ZFPPIPP izhaja, da če je zaradi izpodbitega pravnega dejanja prenehala terjatev osebe, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, do stečajnega dolžnika, terjatev znova nastane in se plača iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, če je prijavljena v roku iz tretjega odstavka 59. člena tega zakona. ZFPPIPP v primeru vložitve tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika napotuje na prijavo pogojne terjatve v stečajnem postopku, nikjer pa ni predvidena tudi prijava (pogojne) ločitvene pravice, kar je tudi edino logično. Če namreč upraviteljica s tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika ne bo uspela, se pogoj iz prijave terjatve ne bo izpolnil, vsled česar bo pogojna prijava brez učinka. Če pa bo stečajna upraviteljica s tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika uspela, bo v skladu s tretjim odstavkom 278. člena ZFPPIPP zaradi izpodbitega pravnega dejanja terjatev upnika znova nastala in se plačala iz razdelitvene mase po pravilih tega zakona o plačilu terjatev upnikov, če je pravočasno prijavljena. Glede na tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP upnik v primeru neuspeha v postopku za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika v nobenem primeru ne bo poplačan iz posebne razdelitvene mase, pač pa iz splošne razdelitvene mase. V primeru uspešno izpodbitega pravnega dejanja stečajnega dolžnika ločitvena pravica preneha. Ločitvena pravica je namreč skladno s prvim odstavkom 19. člena ZFPPIPP pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. V primeru izpodbitega pravnega dejanja stečajnega dolžnika pa ZFPPIPP v tretjem odstavku 278. člena izrecno določa, da se "oživela" terjatev plača iz splošne razdelitvene mase in ne iz posebne razdelitvene mase.1

9. Pritožbeno sodišče glede na navedeno pritrjuje upraviteljici, da če bo izpodbojnemu zahtevku ugodeno in bo ponovno nastala upnikova terjatev, zavarovanje za to terjatev ne bo ponovno oživelo. Sklep Okrajnega sodišča v Celju VL 36647/2020 z dne 18. 6. 2020, na podlagi katerega je upnik prijavil svojo ločitveno pravico, ni predmet izpodbojne tožbe, zato v primeru ponovne prijave ločitvene pravice ne gre za prijavo na podlagi tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP, kot zatrjuje pritožnik.

10. Upnik v pritožbi ne napada ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo o njegovi prijavi terjatve v višini 82.328,28 EUR in ločitvene pravice z dne 22. 10. 2020 (PD 243) že pravnomočno odločeno. S prijavo terjatve, ki jo je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim nadomestnim sklepom zavrglo, pa upnik ne more izboljšati svojega pravnega položaja, kot izhaja iz gornje obrazložitve.

11. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljeno zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

12. Vsak upnik mora sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti (129. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Po določilu drugega odstavka 225. člena je posebna stečajna masa premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z vnovčenjem tega premoženja.