Jedro

Sodišče na dogovor strank o pristojnosti ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor stranke. Po uradni dolžnosti pazi le na svojo mednarodno pristojnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 97/09435, z dne 21.5.1997, je razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbo zavrglo. Zoper ta sklep je vložila pritožbo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravil o pristojnosti. V pritožbi navaja, da sodišče utemeljuje svojo odločitev z dejstvom, da je v pogodbi določeno, da je za reševanje sporov pristojno sodišče v Celovcu. Pri tej določbi gre po mnenju pritožnika za pogodbeno določitev krajevne pristojnosti in ne stvarne pristojnosti, ki je stranki dejansko sploh ne moreta spreminjati. Sodišča Republike Slovenije so pristojna v predmetni zadevi iz razloga, ker ima toženec stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (29. člen v povezavi z 46. členom Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Če je tožeča stranka tožila pred sodiščem v Republiki Sloveniji kljub pogodbeni določbi o krajevni pristojnosti, bi se sodišče lahko izreklo za nepristojno le na ugovor tožene stranke, ki bi ga le ta morala podati do razpisa glavne obravnave, nikakor pa ne po uradni dolžnosti (22. člen ZPP). Ker tožena stranka ni ugovarjala krajevni pristojnosti, je sodišče tožbo zavrglo in se izreklo za nepristojno povsem v nasprotju z določbami ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožba je utemeljena. Ker je tožeča stranka tuja pravna oseba, gre v obravnavani zadevi za spor z mednarodnim elementom. V skladu z določbo 2. odstavka 1. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/99; ZMZPP) je zato potrebno uporabiti njegove določbe o pristojnosti sodišč Republike Slovenije za obravnavo razmerij z mednarodnim elementom (pravila o mednarodni pristojnosti). Splošno pravilo 1. odstavka 48. člena ZMZPP določa, da je sodišče Republike Slovenije pristojno, če ima toženec stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji. Ker ima toženec stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, je torej sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v tej zadevi (na kar pazi sodišče tudi po uradni dolžnosti). Res je, da sta se pravdni stranki v pogodbi o leasingu zasebnega motornega vozila z dne 15.11.1992 dogovorili, da je za vse spore iz te pogodbe ne glede na znesek pristojno Okrajno sodišče v Celovcu, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Vendar pa ima pritožba tožeče stranke prav, ko trdi, da sodišče na dogovor strank o pristojnosti ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor stranke. ZMZPP tega vprašanja izrecno ne ureja, zato je treba smiselno uporabiti pravila ZPP, ki veljajo za sporazum o krajevni pristojnosti. Na sporazum o krajevni pristojnosti pa sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave (1. odstavek 22. člena ZPP). Ker tožena stranka pristojnosti slovenskega sodišča ni ugovarjala oziroma se ni sklicevala na sporazum o mednarodni pristojnosti, je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko se je po uradni dolžnosti izreklo za nepristojno in zavrglo tožbo. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo utemeljeni pritožbi tožeče stranke in na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V nadaljnjem postopku pa naj sodišče v skladu z določbo 98. člena ZPP tudi pozove pooblaščenca tožeče stranke, da predloži novo pooblastilo tožeče stranke za zastopanje (z odobritvijo do sedaj opravljenih dejanj), iz katerega bo razvidno tudi, katere osebe s strani tožeče stranke so to pooblastilo podpisale (z navedbo njihovega imena in funkcije). Le tako pooblastilo je mogoče šteti za veljavno pooblastilo za zastopanje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.