- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 1957/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.1957.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanjuAli je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju navedel neresnične podatke?
- Opravičenost do oprostitve plačila sodnih taksAli je tožnik upravičen do oprostitve plačila sodnih taks glede na svoje premoženjsko stanje?
- Zloraba določb Zakona o odvetniški tarifiAli je pooblaščenka tožnika zlorabila določbe Zakona o odvetniški tarifi pri priglasitvi stroškov?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pridobilo podatke o premoženjskem stanju tožnika. Na podlagi pridobljenih podatkov je sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju navedel neresnične podatke, kar pomeni, da je treba izjavi o premoženjskem stanju v celoti odreči dokazno vrednost in v posledici zavrniti predlog za taksno oprostitev.
Izrek
Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo.
2. Zoper sklep je tožnik vložil pravočasno pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, stroške pritožbe (15.999,38 EUR) pa naloži v plačilo toženki. Navaja, da je sodišče ugotovilo, da je tožnik zaposlen in da mesečno prejema nakazila večje vrednosti kot „nakazilo plače“. To pa ne drži, saj mu je toženka dne 25.1.2013 odpovedala delovno razmerje, nakazila, ki jih toženka nakazuje na račun tožnik, pa so iz drugega naslova. Sicer je tožnik brezposelen, s plačilom sodne takse bi bilo ogroženo njegovo preživljanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožnik je predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložil izjavo o premoženjskem stanju, iz katere izhaja, da je samska oseba, brez dohodkov in premoženja. Na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1 je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pridobilo podatke o premoženjskem stanju tožnika, in ugotovilo, da je tožnik v obdobju treh mesecev pred vložitvijo predloga, prejel več nakazil večje vrednosti kot „nakazilo plače“ (3.927,31 EUR, 4.121,29 EUR, 3.439,32 EUR), izkazalo pa se je tudi, da je lastnik oziroma solastnik večih nepremičnin. Na podlagi pridobljenih podatkov je sodišče prve stopnje upravičeno zaključilo, da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju navedel neresnične podatke, kar pomeni, da je treba izjavi o premoženjskem stanju v celoti odreči dokazno vrednost in v posledici zavrniti predlog za taksno oprostitev (1).
5. Pravilno in zakonito je glede na povedano sodišče prve stopnje predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo. Pritožbeni očitek o zagrešitvi bistvenih kršitev določb ZST-1 je neutemeljen (2). Pritožbeno sodišče je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).
(1) Takšna je tudi ustaljena sodna praksa (prim. odločbe VS RS I Up 172/2013, I Up 164/2001, I Up 115/2011...).
(2) Pač pa je pooblaščenka tožnika bistveno zlorabila določbe Zakona o odvetniški tarifi, ko je v postopku z rednimi pravnimi sredstvi priglasila stroške (pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za taksno oprostitev) v višini 15.959,38 EUR! namesto predpisanih 50,00 EUR (tar. št.3220).