Jedro

Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Iz pobude SVZ Hrastovec je razvidno, da je udeleženec že dlje časa nastanjen v tem zavodu in da se njegovo duševno zdravje poslabšuje. V Ljubljani ima prijavljeno zgolj zakonsko prebivališče, druga navezna okoliščina z Ljubljano pa ne obstaja. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi pristojnost Okrajnega sodišča v Murski Soboti.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je po uradni dolžnosti začelo postopek postavitve udeleženca pod skrbništvo. Pobudo za to je sodišču podal Center za socialno delo Ljubljana, ki je za udeleženca pristojen na podlagi njegovega stalnega prebivališča, njemu pa Socialno varstveni zavod Hrastovec, kjer je udeleženec dejansko nastanjen že od leta 2014. 2. Okrajno sodišče v Ljubljani je na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) podalo predlog za delegacijo pristojnosti iz razlogov smotrnosti. Navaja, da je po poizvedbah v Centralnem registru prebivalstva ugotovilo, da je udeleženec v zadnjih desetih letih večkrat zamenjal stalno in začasno prebivališče. Trenutno zakonsko prebivališče (določeno na podlagi prej veljavnega Zakona o prijavi prebivališča) ima prijavljeno na naslovu Ulica 1, Ljubljana (gre za naslov CSD Bežigrad), trenutno začasno prebivališče in naslov za vročanje pa na naslovu Hodoš 55. Nastanjen je v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec v Lenartu v Slovenskih Goricah (ena od enot zavoda – Center starejših – je na naslovu Hodoš 55). Okrajno sodišče v Ljubljani meni, da bi bilo ceneje in hitreje, če bi postopek izpeljalo Okrajno sodišče v Lenartu, ki je Hodošu bistveno bližje. V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je namreč obvezno zaslišanje udeleženca in pregled, poleg tega je zaradi poslabšanja njegovega stanja mogoče domnevati, da bo v Hodošu prebival dlje časa. Za pristojnost Okrajnega sodišča v Lenartu je tako podana tudi navezna okoliščina iz 11. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP, ki se po določbi 42. člena ZNP-1 smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih, lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni namen delegacije pristojnosti je torej smotrnost; v poštev pride predvsem takrat, kadar je utemeljeno pričakovati, da bo pri drugem sodišču postopek enostavnejši in cenejši kot pri sicer pristojnem sodišču. 5. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna.1 V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Iz pobude SVZ Hrastovec je razvidno, da je udeleženec že dlje časa nastanjen v tem zavodu in da se njegovo duševno zdravje poslabšuje. V Ljubljani ima prijavljeno zgolj zakonsko prebivališče, druga navezna okoliščina z Ljubljano pa ne obstaja. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva. Iz petega odstavka 11. člena ZNP-1 tudi izhaja, da je že zakonodajalec za situacije, ko ima udeleženec začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši čas, predvidel tudi krajevno pristojnost sodišča njegovega začasnega prebivališča. 6. Glede na to, da ima udeleženec začasno prebivališče v Hodošu, je Vrhovno sodišče odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Murski Soboti, v področje pristojnosti katerega spada Hodoš in kjer bo izvedba postopka najlažja in najcenejša. 1 Podobno, npr., tudi v zadevah I R 33/2019 z dne 28. 2. 2019, I R 40/2014 z dne 9. 4. 2014 in I R 121/2019 z dne 19. 9. 2019.