Jedro

Pogodbeno ustanovljena stvarna služnost se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da s pogodbo z dne 20. 09. 1981 ustanovljena služnostna pot, v breme služečega zemljišča parc. št. 142 k.o. X in v korist gospodujočega zemljišča parc. št. 151/2 k.o. X, preneha s pravnomočnostjo sodbe. Odločilo je še, da sta tožnika dolžna v roku 15 dni povrniti tožencema pravdne stroške v znesku 1.009,75 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper to sodbo se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožujeta tožnika. Uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašata stroške pritožbenega postopka. Navajata, da so zaslišane priče izpovedale, da do nepremičnin v lasti tožencev vodi občinska javna pot, ki je v večjem delu asfaltirana, medtem ko je služnostna pot v celoti gramozna. Iz izvedenih dokazov tudi izhaja, da so to javno pot koristili tudi pravni predniki tožencev. Menita, da bi si toženca lahko uredila pot do svojih nepremičnin brez dodatnih stroškov. Ponovno poudarjata, da je občinska javna pot sedaj večji del asfaltirana, kar ob ustanovitvi služnosti ni bila, da je redno vzdrževana, zaradi milejših zim pa je sedaj tudi bistveno manj težav z zameti. Navedeno kaže na spremenjene okoliščine, zaradi katerih je služnostna pot nepotrebna.

3. Toženca sta na pritožbo odgovorila. Menita, da je ta neutemeljena, zato pritožbenemu sodišču predlagata njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravna podlaga tožbenega zahtevka je v določilu 222. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), v skladu s katerim lahko lastnik služeče stvari zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. Stvarna služnost preneha z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja niti, da bi postala sporna služnostna pot nekoristna za nepremičnino v lasti tožencev, niti, da bi se spremenile okoliščine, v katerih naj bi bila ta služnostna pot ustanovljena. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

7. Res je sicer, kar navaja pritožba, da do nepremičnine v lasti tožencev vodi tudi občinska javna pot, ki je sedaj v večjem delu asfaltirana. Vendar pa iz izvedenih dokazov izhaja, da je za dostop do nepremičnine tožencev problematičen prav tisti del te javne poti, ki je ostal neasfaltiran in poteka v strm klanec k nepremičnini tožencev (ki je razviden tudi iz fotografij v spisu – priloge A7, B3). Ta del občinske javne poti je torej v istem stanju, kot je bil ob sklenitvi pogodbe o služnostni pravici vozne poti z dne 20. 09. 1981 (priloga A6). In prav zaradi tega dela javne poti je služnost tudi potrebna, saj je po njem dostop do nepremičnine tožencev možen kvečjemu v suhem vremenu. Zaradi strmega neasfaltiranega klanca je v primeru snega dostop do nepremičnine tožencev nemogoč, kar izhaja iz izpovedb vseh zaslišanih prič in iz fotografij v spisu. Služnostna pot torej za dostop do nepremičnine tožencev ni le enostavnejša, pač pa je v zimskem času tudi edina možna.

8. Ne glede na zaključek o potrebnosti sporne služnostne poti pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da kljub pogodbi o ustanovitvi te služnostne poti, ki jo priznavata obe pravdni stranki, toženca sploh nimata stvarne služnosti na nepremičnini v lasti tožnikov. Pogodbeno ustanovljena stvarna služnost se namreč pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo (prvi odstavek 215. člena SPZ). Sporna služnostna pot v breme služečega zemljišča parc. št. 142 k.o. X in v korist gospodujočega zemljišča parc. št. 151/2 k.o. X. pa v zemljiški knjigi ni vpisana, torej ne obstoji. Obstoj služnosti pa je izhodiščna predpostavka zahtevka za ukinitev služnosti. Zato je predmetni tožbeni zahtevek tudi iz tega razloga pravilno zavrnjen.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

10. Ker tožnika s pritožbo nista uspela, krijeta sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

11. Ker ni odgovor na pritožbo v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek, krijeta tudi toženca sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).