Jedro

Vprašljivo je, ali so bile stranki zagotovljene možnosti za učinkovito in enakopravno sodelovanje v postopku glede na to, da je sodišče na naroku, na katerem je bila tožena stranka upravičeno odsotna, pozvalo tožečo stranko, naj natančno opredeli tožbeni zahtevek, pri katerem vztraja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. V obrazložitvi navaja, da je ugotovitev sodišča, da odvetnik tožene stranke ni izkazal, da je bila vzrok za odsotnost na zadnjem naroku nenadna in nepredvidljiva bolezen, v popolnem nasprotju z vsebino obrazca o opravičenosti odsotnosti z naroka za glavno obravnavo, ki ga je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje priložil. Nerealna je zahteva sodišča, da bi lahko odvetnik, ki je nenadno in nepričakovano zbolel v noči iz nedelje na ponedeljek, v ponedeljek dopoldne zagotovil substituta, ki bi se namesto njega udeležil obravnave. Toženi stranki je bila odvzeta možnost, da bi na zadnjem naroku za glavno obravnavo ugovarjala višini tožbenega zahtevka, ki ga je glede na delna plačila, ki tekoče potekajo, še dolžna plačati. Zato tožena stranka ni bila v enakopravnem položaju v pravdnem postopku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je protispisen zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni predložila dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da je bil nastop bolezni nepredvidljiv in nenaden. Tožena stranka je priložila zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave za odvetnika A. A. iz katerega sledi, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva in mu je preprečila prihod na sodišče ali sodelovanje pri procesnem dejanju.

5. Kljub temu da tožena stranka očitno iz opravičenih razlogov ni mogla sodelovati na zadnjem naroku za glavno obravnavo, na katerem je tožeča stranka po nalogu sodišča natančno opredelila, pri katerem delu tožbenega zahtevka vztraja, sodišče naroka za vrnitev v prejšnje stanje ni razpisalo, kljub temu bi bilo to na podlagi določila 120. člena ZPP dolžno storiti. Odločitev sodišča, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrne brez naroka, je najmanj preuranjena, zato je potrebno pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku, naj se sodišče po opravljenem naroku opredeli do vprašanja, ali so bile toženi stranki zagotovljene možnosti za učinkovito in enakopravno sodelovanje v postopku glede na to, da je sodišče na naroku, na katerem je bila tožena stranka upravičeno odsotna, pozvalo tožečo stranko, naj natančno opredeli tožbeni zahtevek, pri katerem vztraja.

6. Če bo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo, naj posledično pravdo vrne v stanje, v katerem je bilo pred narokom 23. 3. 2015 in razveljavi vse odločbe, ki jih je izdalo 23. 3. 2015 ali kasneje (116. člen ZPP).