Jedro

Ko sodišče odloča o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, mora pri odločitvi upoštevati tudi mnenje mladoletnega otroka (petnajstletne hčere pravdnih strank).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (to je v 2. in 3. točki izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama; dodelilo mladoletno hčer pravdnih strank v vzgojo in varstvo tožeči stranki ter naložilo toženki, da je dolžna plačevati preživnino za čas od 1.1.1999 dalje v znesku 25.000,00 SIT mesečno, in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zoper 2. in 3. točko sodbe sodišča prve stopnje (to je glede odločitve o dodelitvi mladoletne hčere in višini preživnine) se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da je v teku razveznega postopka hči izrazila željo, da bi bila dodeljena tožniku. Toženka je njeno željo spoštovala, čeprav si je sama želela drugače. Hči pa se je kmalu prepričala, da bi bila trajno raje pri materi. Že v času od 22.12.1998 do 15.6.1999 je bila 96 dni pri toženki, pri kateri še sedaj je, spi, dela naloge in dejansko živi; pri njej ima tudi vse osebne stvari. Takšno stanje je nespremenjeno tudi od obravnave dne 5.7.1999 dalje. Hrano, obleko in vsa sredstva za šolo hčere je v tem času plačevala izključno toženka. Hči sedaj želi, da bi bila v varstvo, vzgojo in oskrbo zaupana toženki. Toženka živi v štirisobnem stanovanju, je redno zaposlena, dela dopoldne med 6:30. in 14:00. uro, izjemoma v turnusu, delovno ima vsako drugo soboto, nedelje pa le občasno. Ne drži, da naj bi bila hči pri materi pogosto sama, saj sta po službi oz. šoli veliko skupaj. Toženka zato predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer naj sodišče prve stopnje omogoči mladoletni hčeri, da na primeren način izrazi svoje mnenje glede njene dodelitve. Toženka si tudi pridržuje v ponovljenem postopku z nasprotno tožbo uveljavljati zahtevo po dodelitvi hčere njej, kot tudi zahtevo po plačevanju primerne preživnine zanjo s strani tožnika. V skladu z določbo 359. člena ZPP(1977) je bila pritožba vročena tožniku, ki je v odgovoru navedel, da upošteva hčerino željo ter da naj hči živi pri tistem od staršev, pri katerem želi. Če bo sodišče mladoletno hčer zaupalo v vzgojo in varstvo toženki, bo tožnik plačeval preživnino, primerno njegovim dohodkom ter hčerinim potrebam, kot jih je opisala toženka na obravnavi 5.7.1999. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi svojo odločitev, da se mladoletno hčer pravdnih strank zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku, obrazložilo z dejstvi, da je hči očitno izrazila željo, da živi skupaj z očetom, da sta se pravdni stranki dogovorili, naj se mladoletna hči zaupa v vzgojo in varstvo očetu ter da je takšna odločitev tudi v skladu z mnenjem Centra za socialno delo. O mnenju mladoletne hčere pravdnih strank se je sodišče prve stopnje prepričalo le posredno, preko izjav pravdnih strank, predvsem preko izjave tožnika. Tako ni moglo zadovoljivo ugotoviti ali je soglasje strank res v skladu z željami, predvsem pa s koristmi mladoletne hčere pravdnih strank. Že v času glavne obravnave je bilo ugotovljeno, da hči pretežno živi pri toženki; sodišče prve stopnje pa tudi ni našlo nobenih razlogov, zaradi katerih ne bi bilo primerno, da se mladoletno hčer zaupa v vzgojo in varstvo toženki. V pritožbenem postopku se je izkazalo, da tako dogovor strank, kot želja mladoletne hčere očitno ni bila premišljena in dokončna. Glede na takšno stanje pa je vsaj vprašljivo ali je dodelitev mladoletne hčere tožniku v skladu z njenimi koristmi. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo. Ker bo sodišče prve stopnje ponovno odločalo o dodelitvi otroka, je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev sodišča prve stopnje o preživnini (3. točka izreka sodbe). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb 27. poglavja Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 z dne 15.4.1999 - v nadaljevanju ZPP), predvsem prvega odstavka 410. člena ZPP, mladoletno hčer pravdnih strank na primeren način obvestilo o teku postopka in predvsem o njeni pravici, da izrazi svoje mnenje ter se prepričalo kakšna je njena želja glede dodelitve v varstvo in vzgojo. Nato pa bo moralo ob upoštevanju še veljavnih določb 78. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ponovno odločiti o dodelitvi otroka in posledično o plačevanju preživnine. V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/1999, z dne 15.4.1999) je bilo postopek na drugi stopnji potrebno nadaljevati po dosedanjih predpisih, to je po zveznem Zakonu o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ 4/1977).