Up-571/02 - 4

9. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.d., Ž., in B. B. iz Z., ki ju zastopa C. C., odvetnik v V. V., na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. in B. B. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-8833/01 z dne 22. 4. 2002 v zvezi z odločbo Carinskega urada Sežana št. 426-40179-2001/9200-020 z dne 3. 10. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanima odločbama sta bila pritožnika spoznana za odgovorna storitve prekrška po 10. točki prvega odstavka 168. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in nasl. - CZ). Izrečena jima je bila denarna kazen in naloženo plačilo stroškov.

Pritožnika z večino navedb zatrjevane kršitve drugega odstavka 14. člena, 22. in 27. člena Ustave utemeljujeta z napačno uporabo materialnega prava. Kršitev drugega odstavka 14. člena oziroma 22. člena Ustave naj bi bila v tem, da sta bila kaznovana zaradi zmotljivosti oziroma tiskarske napake, medtem ko naj bi bila za državne organe v različnih procesnih zakonih predvidena možnost odprave naključnih napak. Zaradi napačne uporabe materialnega prava in sicer z določitvijo nezavestne malomarnosti kot krivdne oblike za storjeno napako naj bi bila podana kršitev domneve nedolžnosti iz 27. člena Ustave. Pritožnika menita, da gre za posebej utemeljen primer, in predlagata, naj Ustavno sodišče o ustavni pritožbi odloči na podlagi tretjega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), torej po izteku 60 dnevnega roka, predpisanega za njeno vložitev. V zvezi s tem še navedeta, da sta vložila tudi pobudo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ki pa razlogov za njeno vložitev ni našlo.

B.

3.Po prvem odstavku 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Po tretjem odstavku 52. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča tudi o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku tega roka.

4.Pogoj, določen v tretjem odstavku 52. člena ZUstS, da gre za posebno utemeljen primer, se nanaša na utemeljenost ustavne pritožbe po vsebini, ne pa na razloge, ki naj bi opravičevali zamudo pri vložitvi ustavne pritožbe. Izjemnega obravnavanja ustavne pritožbe po tretjem odstavku 52. člena ZUstS pritožnika zato ne moreta doseči s sklicevanjem na to, da sta najprej pri Državnem tožilstvu Republike Slovenije vložila pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, Državno tožilstvo pa razlogov za njeno vložitev ni našlo. Vložitev pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti upravičenemu vlagatelju zato tudi ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe in ne more vplivati na tek roka za vložitev ustavne pritožbe zoper izpodbijani odločbi.

C.Pritožnika utemeljenosti ustavne pritožbe po vsebini ne izkažeta. Zmotno namreč razumeta pravno naravo ustavne pritožbe, ko skušata v njej uveljavljati svoje videnje uporabe materialnega prava, s katerim v postopku o prekršku nista uspela. Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialno pravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča. V skladu s 50. členom ZUstS Ustavno sodišče izpodbijane odločbe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zgolj okoliščina, da izpodbijani odločitvi nista v korist pritožnikov, še ne zadošča za sklep o kršitvi človekove pravice iz 22. in 27. člena Ustave. Tudi kršitve ustavnih procesnih jamstev, ki jih zagotavlja 22. člen Ustave, ni mogoče utemeljevati zgolj z navedbo, da sta odločitvi po vsebini napačni. Za kršitev pravice iz 22. člena Ustave bi sicer lahko šlo, če bi bilo v izpodbijanih odločbah zavzeto pravno stališče tako očitno napačno in brez razumne pravne obrazložitve, da bi ga bilo mogoče oceniti za arbitrarno ali samovoljno, česar pa Ustavno sodišče v obravnavanem primeru ni ugotovilo. Stališča, na katerih sta oprti odločitvi, so dovolj izčrpno obrazložena in utemeljena z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti. Ker pritožnika tudi z navedbami, s katerimi po vsebini utemeljujeta ustavno pritožbo, nista izkazala, da bi šlo za posebno utemeljen primer za odločanje o prepozni ustavni pritožbi, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer