Jedro

Obseg, trajanje in način izvrševanja kriminalne dejavnosti, ki je predmet kazenskega postopka, je lahko podlaga za oceno, da je nevarno, da bi storilec takšno dejavnost, v kolikor bi bil na prostosti, ponavljal.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolžene se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče iz razloga 3. točke II.

odstavka 191. člena ZKP obtoženi V. K. na predlog preiskovalne sodnice podaljšalo pripor, ki je bil odrejen dne 25. 11.1993, še za mesec dni.

Zoper sklep o podaljšanju pripora se je pritožil zagovornik obdolženke in predlagal, naj ga sodišče druge stopnje razveljavi ali pa spremeni tako, da pripor odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Ni mogoče pritrditi pritožniku, da je obdolženka oseba, ki je bila v dejavnost, ki je predmet kazenskega postopka, zapeljana zaradi svoje neukosti, oziroma ker je nevešča poslovanja. Pravilno prvostopno sodišče ugotavlja, da je bila obdolženka že kaznovana in sicer zaradi specialne goljufije (člen 172/II KZ SFRJ) ter zaradi ponarejanja poslovnih in drugih listin. Tokrat se obdolženki očita obsežna kriminalna dejavnost, pri kateri je šlo za visoko premoženjsko korist. Po podatkih spisa je ta dejavnost trajala kontinuirano v letu 1992 in 1993. Obseg, trajanje in način izvrševanja te dejavnosti (med drugim tudi lažno predstavljanje) kažejo na večjo nevarnost obdolženke kot storilke kaznivih dejanj. Obtoženka je v svojem zagovoru tudi povedala, da se je zanašala na zagotovila drugih udeležencev pri izvrševanju te dejavnosti, češ da zanjo ne bo odgovarjala, ker imajo zveze pri policiji. Ob teh okoliščinah se ni mogoče zanesti na zagotovila zagovornika, da obdolženka ne bo ponavljala kaznivih dejanj, ker ima zagotovljeno preživljanje pri svoji hčeri, po drugi strani pa naj bi se pripor odpravilo zato, ker jo potrebuje njena druga osemletna hčer.

Glede na navedeno sodišče druge stopnje ocenjuje, da ugotovljene okoliščine utemeljujejo bojazen, da utegne obdolženka na prostosti ponavljati takšna kazniva dejanja, zaradi kakršnih je sedaj v postopku in je zato prvostopno sodišče pripor zoper obdolženko utemeljeno podaljšalo.

Pri stavku iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, da "predlog preiskovalne sodnice ni utemeljen", gre za povsem očitno pomoto, zaradi katere sklep ni nerazumljiv, saj se odločitev, navedena v izreku sklepa in njegovi razlogi skladajo. Pritožba zagovornika obdolženke torej ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje v skladu z določilom člena 397/III ZKP zavrnilo.