24. 3. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mag. Rajka Markovića, Ljubljana, na seji 24. marca 2011

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega odstavka 158. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo) ter oceno ustavnosti in zakonitosti 6. in 30. člena Pravilnika o avtošolah (Uradni list RS, št. 114/05), 15. in 38. člena Pravilnika o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 29/06) ter 11. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vozniškem izpitu (Uradni list RS, št. 68/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedene predpise. Navaja, da je šesti odstavek 158. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), ki določa, da se sme v primeru, ko je avtošola izbrisana iz registra avtošol na podlagi šeste alineje petega odstavka istega člena, ponovni vpis v register izvesti po preteku petih let od izdane odločbe o izbrisu iz registra, v nasprotju s 74. členom Ustave. Gospodarska pobuda naj ne bi bila svobodna, če pravilno ustanovljeni gospodarski subjekt pet let ne more opravljati dejavnosti usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil. V delu, v katerem izpodbija v izreku tega sklepa navedene podzakonske akte, pa navaja, da so prehodne in končne določbe, ki urejajo začetek veljavnosti posameznih določb pravilnikov nejasne. Tako naj bi bilo nejasno, kdaj se začenjajo uporabljati določbe, ki na novo urejajo vprašanje, s kakšnimi vozili se lahko izvaja usposabljanje kandidatov v avtošolah in s kakšnimi vozili se lahko opravlja praktični del vozniškega izpita. Zaradi napačnega tolmačenja navedenih določb naj bi prišlo do avtomatične prepovedi opravljanja izpitnih voženj s starimi oziroma obstoječimi motornimi vozili določenih kategorij, čeprav še niso izrabljena in za tako izključitev ni videti tehtnega razloga. Tak poseg naj bi pomenil poseg v lastnino in izkrivljanje konkurence, kar naj bi bilo v nasprotju s 74. členom Ustave ter 64. in 66. členom Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – ZPOmK). Pravni interes utemeljuje z navedbami, da je samostojni podjetnik, ki je bil pri opravljanju avtošolske dejavnosti pogosto diskriminiran in tudi izbrisan iz registra avtošol, da je učitelj avtošole, ki mu lahko izpodbijane določbe "bistveno zmanjšajo delo", ter da je vodja avtošole, ki organizira delo in skrbi za izvajanje predpisov v avtošoli.

B.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Izpodbijani predpisi ne učinkujejo neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) in št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Glede na to, da pobudnik ustavne pritožbe ni vložil, ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb.

Pobudnik izpodbija tudi določbe Pravilnika o avtošolah (6. in 30. člen), veljavne pred uveljavitvijo Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o avtošolah (Uradni list RS, št. 13/10), in določbe Pravilnika o vozniškem izpitu (15. člen), veljavne pred uveljavitvijo Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vozniškem izpitu. Navedene določbe v času vložitve pobude niso več veljale. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi drugega odstavka 47. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice njihove protiustavnosti in nezakonitosti.

Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti in zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt hkrati z ustavno pritožbo. Pobudnik ni izkazal, da je pred vložitvijo pobude vložil pravna sredstva. Tako glede na razloge, navedene v sklepu št. U-I-174/05, ni izkazal, da bi na podlagi morebitne ugoditve pobudi lahko dosegel odpravo posledic zatrjevane protiustavnosti.

Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik