Jedro

Izpodbijani sklep o ukinitvi grajenega javnega dobra, ki je bil podlaga za izdajo odločbe o odvzemu statusa javnega dobra (zoper katero so imele stranke pravico do pritožbe) ni upravni akt oziroma akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu.

Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine za leto 2010, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Log-Dragomer dne 16. 12. 2009, ki predstavlja sestavni del Odloka o proračunu Občine Log-Dragomer za leto 2010, ni upravni akt oziroma drugačen oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta in zoper njega ni možen upravni spor.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. 478-6/07 z dne 30. 9. 2009 (Uradni list RS, št. 80/09) je bil na nepremičninah 2022/14 in 2022/15, obe k.o. ..., ukinjen status grajenega javnega dobra v lasti Občine Log-Dragomer (1. člen); odločeno, da nepremičnini iz 1. člena tega sklepa prenehata imeti status grajenega javnega dobra v lasti občine in postaneta last Občine Log-Dragomer (2. člen); sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (3. člen). Z izpodbijanim Letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine za leto 2010 (Uradni list RS, št. 110/09) pa je bila predvidena prodaja parc. št. 2022/14 (pot 20 m2) v ocenjeni vrednosti 1.500,00 EUR in parc. št. 2022/15 (pot 59 m2) v ocenjeni vrednosti 4.425,00 EUR.

Tožeče stranke v tožbi navajajo, da imajo preko javne poti parc. št. 2022/14 in 2022/15 k.o. ... edini dostop do drugih javnih poti in do svojih nepremičnin. Tožena stranka je imela v lasti in v upravljanju parc. št. 2022/12 in 2022/13 (kot javno dobro), za kateri je v letu 2008 uvedla parcelacijo. Ukinila je parc. št. 2022/12 in prenumerirala parc. št. 2022/16 in 2022/17, ukinila parc. št. 2022/13 in jo razdelila na parc. št. 2022/14 in 2022/15. Z odločbo GURS z dne 5. 12. 2008 je iz parc. št. 2022/13-javna pot v izmeri 79 m2, nastala parc. št. 2022/14 in 2022/15. V Uradnem listu RS z dne 13. 10. 2009 je bil objavljen sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na parc. št. 2022/14 in 2022/15, vendar o njem prizadeti občani niso bili obveščeni. Iz Letnega načrta o pridobivanju in razpolaganju s stvarnim premoženjem občine za leto 2010 pa je razvidno, da občina predvideva odprodati parc. št. 2022/14 in 2022/15. S sklepom o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in z letnim načrtom pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine se posega v pravice tožečih strank do normalne potne povezave, s čimer se jim povzroča tudi velika materialna škoda. Postopek ukinitve javnega dobra ni bil izpeljan v skladu z določbami ZGO-1, saj je javna pot potrebna zaradi dovoza do nepremičnin tožečih strank, kar pa v postopku ni bilo upoštevano. Sporni del ceste je splošnega pomena za promet in obstajajo vsi razlogi, da ohrani status javnega dobra, z odprodajo parc. št. 2022/14 in 2022/15 pa bo de facto preprečena potna povezava občanom z drugimi cestami in onemogočen dostop do njihovih nepremičnin. Sodišču tožeče stranke predlagajo, da izpodbijana akta odpravi, toženi stranki pa naloži dolžnost povrnitve stroškov postopka tožečim strankam.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Tožeče stranke s tožbo izpodbijajo sklep Občinskega sveta Občine Log-Dragomer o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti občine, na nepremičninah 2022/14 in 2022/15, obe k.o. ... ter Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine za leto 2010, ki se nanaša na odprodajo parc. št. 2022/14 in 2022/15, obe k.o. ...

Pogoje za ukinitev statusa grajenega javnega dobra ureja Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Ur. l. RS, št. 110/2002 s spremembami) v svojem 23. členu. Iz 1. odstavka navedenega člena izhaja, da se status grajenega javnega dobra lokalnega pomena lahko odvzame z odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda tisti upravni organ, ki je nepremičnini tak status podelil. To pomeni, da morata o ukinitvi grajenega javnega dobra lokalnega pomena odločati dva organa, in sicer mora pobudo za postopek dati občinski svet občine, kjer se nahaja grajeno javno dobro, odločbo o tem, ali se javno dobro ukine, pa mora po uradni dolžnosti v zvezi s pobudo občinskega sveta izdati občinska uprava. Po določbi 23. člena ZGO-1 sklep občinskega sveta o ukinitvi grajenega javnega dobra predstavlja zgolj pobudo za začetek postopka o ukinitvi javnega dobra, ta status pa se javnemu dobru odvzame z upravno odločbo občinske uprave, in se ta status izgubi šele s pravnomočnostjo te odločbe.

Iz podatkov v upravnih spisih je razvidno, da je Občinska uprava občine Log-Dragomer (kot prvostopni organ) izdala odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Log-Dragomer št. 478-6/07-19 z dne 14. 10. 2009, na podlagi 23. člena ZGO-1, s katero je ugotovila, da parc. št. 2022/14 in 2022/15, obe k.o. ... preneha status grajenega javnega dobra v lasti občine. Navedena odločba je bila v skladu s 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UBP2) vročena z javnim naznanilom na oglasni deski Občine Log-Dragomer. Zoper odločbo je bila dovoljena pritožba na župana Občine Log-Dragomer (drugostopni organ) v roku 15 dni od njene vročitve.

Izpodbijani sklep o ukinitvi grajenega javnega dobra, ki je bil podlaga za izdajo odločbe o odvzemu statusa javnega dobra (zoper katero so imele stranke pravico do pritožbe) ni upravni akt oziroma akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Po določbi 1. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1) v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Po določbi 2. odstavka 2. člena ZUS-1 je upravni akt po tem zakonu upravna odločba in drug javno pravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Tretji odstavek 2. člena ZUS-1 pa določa, da je dokončni upravni akt tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja.

Glede na gornje določbe zakona je upravni spor možno sprožiti zoper odločitev upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar odločajo v upravnih zadevah o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Upravna zadeva pa je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (1. odstavek 2. člena ZUP). Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (2. odstavek 2. člena ZUP). Letni načrt občine razpolaganja s stvarnim premoženjem je splošni akt občine, ki vsebuje stvarno premoženje, s katerim občina lahko razpolaga tako, kot je to opredeljeno z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07, v nadaljevanju ZSPDPO). Po določbi 7. odstavka 11. člena citiranega zakona Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti sprejme svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa, pristojnega za izvajanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti. Vsebino in postopek sprejema Letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti predpiše Vlada (8. odstavek 11. člena ZSPDPO). Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07). Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine za leto 2010, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Log-Dragomer dne 16. 12. 2009, ki predstavlja sestavni del Odloka o proračunu Občine Log-Dragomer za leto 2010, tako ni upravni akt oziroma drugačen oblastveni posamični akt, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta in zoper njega ni možen upravni spor.

Ker je sodišče ugotovilo, da izpodbijana akta nista upravna akta oziroma akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu, je tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1. V posledici zavrženja tožbe tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov postopka po določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.