Jedro

Pisno soglasje, ki je bilo dano izven upravnega postopka, ne more nadomestiti sodelovanja stranke v upravnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 445/2000-10 z dne 24.10.2001, se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000 ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 3.2.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila njuno pritožbo zoper odločbo Upravne enote L., Izpostava Š. z dne 21.9.1999, s katero je ta izdala investitorki M.K., (ki je prizadeta stranka v tem upravnem sporu), enotno dovoljenje za gradnjo pritličnega poslovnega prizidka in vetrolova na parcelni številki 1156/2 in 1156/5 k.o. S. pod v odločbi navedenimi pogoji. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzema navedbe tožene stranke, da je gradnja glede na določbo 33.a člena Zakona o graditvi objektov (ZGO) in določbo 2. odstavka 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN) v skladu z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Š 6 S. - V. (v nadaljevanju: PUP). Lokacija se nahaja v ureditvenem območju v morfološki enoti 2a/1, kjer so v skladu z določbo 8. člena PUP dovoljene prizidave obstoječih objektov, pri čemer je dovoljena intenzivnost izrabe 40 % pozidane proti 60 % nepozidane parcelne površine. Izpolnjeni so tudi drugi pogoji, ki se nanašajo na lego objekta, oblikovanje in podobno, investitorka je izkazala pravico razpolaganja na zemljišču posega, v postopku so bila pridobljena vsa predpisana soglasja, poravnan je bil tudi komunalni prispevek.

Predloženi projekti so izdelani v skladu z lokacijskimi pogoji in imajo vse predpisane sestavne dele po določbi 41. člena ZGO. Sodišče prve stopnje nadalje navaja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je nameravana gradnja v skladu s citiranimi določbami PUP, urejen pa je tudi že obstoječ dostop do gradnje. Tožbeni ugovor, da investitorka nima urejenega dostopa do novogradnje, je sodišče zato zavrnilo. Glede na katastrsko stanje, ki izhaja iz kopije katastrskega načrta z dne 26.1.1998, kakor tudi iz zemljiškoknjižnih izpisov, poteka pot delno po zemljišču s parc. št. 1161/1 in delno po zemljišču s parc. št. 1156/2, čemur tudi tožnika ne ugovarjata.

Vprašanje ustanovitve medsebojne služnosti zaradi poteka poti pa tudi ni predmet upravnega postopka, temveč je stvar dogovora samih strank. Če pa je zdaj meja postala sporna, pa to na odločitev sodišča ne more vplivati, ker v spisih ni nobenih dokazil, da bi bila ta sporna že v času izdaje prvostopenjske odločbe. Preklic njunega soglasja h gradnji v tožbi pa tudi ne more vplivati na odločitev o stvari, saj materialni predpisi, ki veljajo za obravnavani primer, ne zahtevajo soglasja mejašev za dopustitev posega v prostor. Zato je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.

Tožnika vlagata pritožbo zaradi pomanjkljivega postopka organa prve stopnje in protipravno izdanega enotnega dovoljenja za gradnjo pritličnega poslovnega prizidka in vetrolova investitorke, zaradi česar je prišlo do napačne odločbe, kar je potrebno popraviti tako, da se izpodbijano enotno dovoljenje za gradnjo prizidka odpravi, postopek ponovi z ogledom na kraju samem, kamor naj se pritegneta tudi neposredno prizadeta soseda, tožnika, ter o zadevi ponovno odloči. Tožnika sta soglasje za gradnjo podpisala v naprej, ko še nista bila seznanjena s podatki in tudi nista dobila na vpogled listin, potrebnih za ugotovitev vseh okoliščin v zvezi z načrtovano gradnjo prizidka. Dostop do parc. št. 1156/2 ni možen, ne da bi se uporabila tudi parc. št. 1161/1 v lasti tožnikov. Tožnika sta neposredno prizadeti stranki, ne le glede neposredne bližine obeh objektov, predvsem pa zato, ker investitorka nima možnosti drugega dostopa do novogradnje na parc. št. 1156/2 k.o. S. Res gre za prizidek v približno istem obsegu kakor prej, vendar gre za bistveno spremembo, ker je sporna gradja poslovni objekt s potrebo pogostega dovažanja in odvažanja izdelkov, pri čemer bo dostopna pot po parc. št. 1161/1 prekomerno obremenjena. Novogradnja mora najprej izkazovati pravico do ustreznega dostopa in tudi možnost obračanja osebnih in dostavnih vozil za potrebe, za katere je objekt namenjen. Tega pa v konkretnem primeru ni. Zato je nesmiselna ugotovitev izpodbijane sodbe, da glede na obstoječo situacijo ne bo moten dostop do zemljišč tožnikov.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Prizadeta stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 33.a člena ZGO vsebuje enotno dovoljenje za gradnjo sestavine lokacijskega dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in gradbenega dovoljenja po tem zakonu ter je v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem, glede lokacijskih pogojev pa tudi z lokacijskim dovoljenjem.

Sodišče prve stopnje in tožena stranka v konkretni zadevi sicer ugotavljata, da soglasje mejašev, glede na PUP, ni pogoj za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo spornega prizidka. Toda, če drži navedba tožnikov, da je dostop do tega objekta urejen po poti, ki v naravi poteka tudi po zemljišču, ki je njuna last, bi morala biti tožnikoma dana možnost, da ob presoji lokacijskih pogojev varujeta v upravnem postopku svoj pravni interes. Dostop do spornega prizidka je namreč eden izmed lokacijskih pogojev za gradnjo. Ker jima v danem primeru v upravnem postopku ni bila dana možnost, da glede tega kaj izjavita, je bilo s tem kršeno načelo zaslišanja stranke (8. člen ZUP/86). Pisno soglasje, ki je bilo dano izven upravnega postopka, in na katero se sklicujeta sodišče prve stopnje in tožena stranka, ne more nadomestiti sodelovanja teh strank v upravnem postopku. Na to pa sta tožnika ves čas opozarjala. Upravno sodišče zato za odločanje o zadevi na seji brez obravnave ni imelo podlage v dejanskem stanju, ki bi bilo ugotovljeno skladno s pravili upravnega postopka (1. odstavek 51. člena ZUS).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. in 76. člena ZUS izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.