Jedro

Nepravilen sklep o dedovanju ni bil izpodbijan s pritožbo in je postal pravnomočen. Zaradi učinkov pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni mogoče s sklepom spreminjati ali dopolnjevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog dedinje T. Š. za izdajo dopolnilnega sklepa zavrže. 2.Dedinja je s pravočasno pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje in pri tem uveljavljala vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Predlagala je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navajala je, da je bilo s pravnomočnim sklepom o dedovanju D 327/2009 z dne 26. 4. 2012 med drugim odločeno, da se na podlagi sodne poravnave z dne 21. 2. 2012 vrne v zapuščino 1/8 nepremičnine ID... (v nadaljevanju: nepremičnina) z nedoločenim solastniškim deležem na splošnih skupnih delih stavbe, to je parc. št. 1/2 k.o. ... in parc. št. 1/4 k.o. ..., in da ta delež na citirani nepremičnini deduje dedinja T. Š. Dedinja je po pooblaščencu 6. 6. 2013 pisno pozvala sodišče, naj po uradni dolžnosti odredi vknjižbo lastninske pravice na dedinjo. Sodišče je z dopisom z dne 13. 8. 2013 obvestilo pooblaščenca, da je ugotovilo, da je sklenjena sodna poravnava pomanjkljiva, ker ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila za prenos lastninske pravice od F. M. na dedinjo. S tem dopisom je zapuščinsko sodišče predlagalo, da naj dedinja v pravdi izposluje aneks k sodni poravnavi in na tej podlagi sama vloži predlog za vknjižbo. S takšnim stališčem ni bilo mogoče soglašati, zato je dedinja vložila predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju. Pri tem je opozorila, da je bila nepremičnina po pravnomočnem sklepu o dedovanju vrnjena v zapuščino in nato dodeljena dedinji, nepremičnina je nedvomno predmet zapuščinskega postopka in dedinja vztraja, da je zapuščinsko sodišče dolžno poskrbeti za izvedbo vknjižbe lastninske pravice na tej nepremičnini na dedinjo po uradni dolžnosti. Podlaga za vknjižbo je izključno sklep o dedovanju. Če bi sodišče štelo, da je sklep o dedovanju pomanjkljiv in je zemljiškoknjižno sodišče zaradi tega odklonilo izvedbo v zemljiški knjigi, je dedinja predlagala, da sodišče izda dopolnilni sklep, ki glasi: “Pri F. M. do 5/6 solastni nepremičnini z znakom ID ... z nedoločenim solastniškim deležem na splošnih skupnih delih stavbe, to je parc. št. 1/2 k.o. ... in parc. št. 1/4 k. o. ... , se dovoli vknjižba lastninske pravice v korist osebe T. Š. do 1/8 celote navedene nepremičnine.” Sodišče prve stopnje te vloge ni obravnavalo tako, kot je glasila. Dedinja je zahtevala samo, da sodišče odredi oziroma zagotovi vknjižbo lastninske pravice na 1/8 nepremičnine, ki je bila po pravnomočnem sklepu o dedovanju vrnjena v zapuščino in nato dodeljena dedinji. Vknjižbo v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju je dolžno izvršiti zapuščinsko sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje s to svojo obveznost neutemeljeno oziroma brez upravičenega razloga odklanja. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da se sodišče prve stopnje glede tega ni opredelilo, zaradi tega obrazložitev nima razlogov o odločilnih dejstvih, to pa je bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Stališče sodišča prve stopnje, da na podlagi izdanega in pravnomočnega sklepa o dedovanju ne more odrediti vknjižbe lastninske pravice, pa je materialnopravno napačno. V pravdi, ki je izhajala iz zapuščinskega postopka, sta dediča 21. 2. 2012 sklenila sodno poravnavo, po kateri je dedič F. M. v zapuščino vrnil 1/8 nepremičnine. Sodišče je ta dogovor dedičev upoštevalo in pod točko I sklepa o dedovanju že ugotovilo, da zapuščina obsega tudi 1/8 nepremičnine. V točki II izreka pa je razglasilo dedinjo T. Š. za dedinjo vseh nepremičnin, torej tudi sporne 1/8 nepremičnine. Pod točko III izreka sklepa o dedovanju pa je odredilo pri zapustnici do 1/8 solastni nepremičnini vknjižbo lastninske pravice na dedinjo T. Š. . Po mnenju dedinje ima sklep o dedovanju vse potrebne sestavine in bi bila vknjižba na dedinjo možna. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi zemljiškoknjižno sodišče vpis lastninske pravice v korist dedinje zavrnilo, dedinja o tem ni bila obveščena, zato ni bila v stanju takšnega ravnanja zemljiškoknjižnega sodišča izpodbijati. Vprašanje pa je, ali je zapuščinsko sodišče zahtevalo izdajo sklepa zemljiškoknjižnega sodišča in sprožilo ustrezna pravna sredstva. Mnenje dedinje je, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče sporno vknjižbo izvesti na podlagi sklepa o dedovanju, ker je iz njega jasno razvidno, da je bila 1/8 nepremičnine vrnjena v zapuščino in je torej postala last zapustnice, dedovala pa jo je dedinja. Sklep sam vsebuje nepretrgano verigo prehoda lastninske pravice na 1/8 nepremičnine od F. M. na M. M. in nato T. Š.. Stališče sodišča prve stopnje, da te vknjižbe ni mogoče izvesti, ker da je sodna poravnava pomanjkljiva, ker ni imela zemljiškoknjižnega dovoljenja za vknjižbo lastninske pravice na dedinjo, je materialnopravno zmotna. Dogovor strank je bil tak, da F. M. 1/8 sporne nepremičnine vrne v zapuščino, ne pa da jo prenese v last sodedinji. Vrnitev v zapuščino pomeni, da se zaradi tega zapustnica šteje ponovno za lastnico tega dela nepremičnine. Zahteva, da bi moral F. M. dati zemljiškoknjižno dovoljenje za vknjižbo na dedinjo, je deklasirana, če že kaj, bi moral dati dovoljenje za vknjižbo na pokojno zapustnico. V praksi se takšne vmesne vknjižbe nikoli niso izvajale, to je nepotrebno, poleg tega pa je vknjižba na neobstoječo oziroma že umrlo osebo pravno vprašljiva. Dedinja se sprašuje, zakaj sodišče ni opozorilo dedičev na zapuščinski obravnavi oziroma pred izdajo sklepa o dedovanju, če je menilo, da je bila sodna poravnava pomanjkljiva. V sklepu o dedovanju tudi ni z besedico omenjeno, da naj bi bilo kaj narobe in da sklepa ne bo mogoče izvesti v zemljiški knjigi. Tudi v zapuščinskem postopku se določba 285. člena ZPP smiselno uporablja, zato bi bilo zapuščinsko sodišče dolžno opozoriti stranke na eventualno pomanjkljivost sodne poravnave, zaradi česar bo sicer izdan takšen sklep o dedovanju, ki pa ga sodišče po uradni dolžnosti ne bo izvedlo v zemljiški knjigi. Sodišče je z izdanim sklepom o dedovanju dajalo vtis, da je vse v redu in da so vsa vprašanja ustrezno rešena in dedinja ni imela nobenega upravičenega razloga, da bi se zoper sklep o dedovanju pritoževala. Dedinja tudi vztraja, da je zmotno stališče, da bi morala sodna poravnava strank o vračanju v zapuščino 1/8 sporne nepremičnine vsebovati intabulacijsko klavzulo, ker se o delitvi zapuščine in odredbi vknjižb odloča v zapuščinskem postopku, ne pa v pravdah o vračanju daril. Zapuščinsko sodišče bi moralo po uradni dolžnosti poskrbeti za izvedbo pravnomočnega sklepa o dedovanju v zemljiški knjigi. Zaradi nerazumljivega nasprotovanja sodišča dedinja ne more priti do vknjižbe lastninske pravice na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki ga je izdalo isto sodišče, s tem je postavljena v neenakopraven položaj, kršene so njene ustavne pravice, in sicer pravica do enakosti pred zakonom in do enakega varstva pravic ter pravica do sodnega varstva. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu ukvarjalo predvsem z vprašanjem, ali je dedinja pravočasno vložila predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Tak predlog je bil podan le za primer, če bi sodišče menilo, da je odredba o vknjižbi v sklepu o dedovanju nepopolna. O tem vprašanju se sodišče prve stopnje ni izjasnilo, meni le, da je bila pomanjkljiva sodna poravnava v pravdi, glede tega izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, to pa je bistvena kršitev postopka. Dedinja meni, da točka III v izreku sklepa o dedovanju ni bila pomanjkljiva, tudi sklep ni potreboval nobene dopolnitve in je izvedljiv v zemljiški knjigi, le zapuščinsko sodišče mora pri izvedbi tega sklepa insistirati in uporabiti zoper eventualno odklonilno stališče zemljiškoknjižnega referenta ustrezna pravna sredstva.

3.Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba ne izpodbija pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je predlog za izdajo dopolnilnega sklepa prepozen. Takšen zaključek je sicer tudi pravilen glede na določbo 325. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in ob neizpodbijanem dejstvu, da je bil dedinji sklep o dedovanju vročen 7. 5. 2012, pritožnica pa je vložila predlog za izdajo dopolnilnega sklepa šele 25. 2. 2014, kar tudi ni pritožbeno izpodbijano. Iz podatkov v spisu izhaja in pritožbeno tudi ni sporno, da je sklep o dedovanju postal pravnomočen 23. 5. 2012. Po presoji pritožbenega sodišča sklep o dedovanju pod točko III izreka ne vsebuje pravilne odredbe za vknjižbo lastninske pravice na pritožnico, ker odreja vpis lastninske pravice na ime pritožnice na pri zapustnici solastni 1/8 nepremičnine, pri predmetni nepremičnini pa ni vpisana lastninska pravica na zapustnico. Odredba pod točko III sklepa o dedovanju glede na določbe Zakona o zemljiški knjigi ni izvršljiva.

5.S sodno poravnavo, sklenjeno v pravdnem postopku med dedičema, je bil med njima rešen spor o obsegu zapuščine, kar je tudi bil predmet pravde. Dedni dogovor pa je sporazum med dediči o tem, kako bodo razdelili med seboj zapuščino. V obravnavani zapuščinski zadevi bi torej moralo zapuščinsko sodišče oblikovati dedni dogovor tako, da bi vanj glede obsega zapuščine vključilo sklenjeno sodno poravnavo, nato pa v skladu z voljo dedičev zapisalo še sporazum o delitvi zapuščine, ki bi moral vsebovati tudi potrebno zemljiškoknjižno dovolilo za razdelitev zapuščine med dediča. Zapuščinsko sodišče pa je zmotno štelo sodno poravnavo kot dedni dogovor. V dedni dogovor je zgolj povzeta sodna poravnava, sodna poravnava ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, zato je pomanjkljiv dedni dogovor in ni pomanjkljiva sodna poravnava, kot to zmotno zaključuje sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Posledično je nepravilen sklep o dedovanju. Ta pa ni bil izpodbijan s pritožbo in je postal pravnomočen. Zaradi učinkov pravnomočnosti pa sklepa o dedovanju ni mogoče spreminjati niti ga dopolnjevati. S tem, ko je sodišče prve stopnje sprejelo zaključek o pomanjkljivosti sodne poravnave, sklenjene v pravdnem postopku in se ni izrecno opredelilo do v predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju navedenem dejstvu o možnosti, da je sklep o dedovanju v točki III izreka pomanjkljiv, po presoji pritožbenega sodišča ni storilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, temveč gre le za napačen materialnopravni zaključek, ki pa ni vplival na pravilnost odločitve zaradi učinkov pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

6. Pritožba ima prav, da se o delitvi zapuščine in odredbi vknjižb odloča v zapuščinskem postopku s sklepom o dedovanju, če ta ni pravilen oziroma zakonit, pa ga imajo dediči možnost izpodbijati s pritožbo. Po presoji pritožbenega sodišča pa z izpodbijanim sklepom niso kršene pritožbeno navedene ustavne pravice dedinje, temveč je bilo pravilno odločeno o njenem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju, ker je sklep o dedovanju že zdavnaj pravnomočen. Nepravilne odločitve sodišča je mogoče izpodbijati z vloženimi pravnimi sredstvi in na tak način doseči ali razveljavitev ali spremembo odločitve. Ni pa mogoče doseči spremembe napačne odločitve sodišča s predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa, če ima sklep o dedovanju vse sestavine, ki jih mora imeti in če ne gre za novo najdeno premoženje zapustnika.

7. Kako pa bi moralo ravnati zapuščinsko sodišče, to je sodišče prve stopnje, v zvezi s tem, da bi doseglo izvedbo sklepa o dedovanju v zemljiški knjigi, in pritožbene navedbe o tem, kako bi bilo treba vpis v zemljiško knjigo na podlagi sklepa o dedovanju dovoliti, pa so brezpredmetne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredelilo.

8. Pritožbeno sodišče je še ugotovilo, da izpodbijani sklep ni obremenjen z nobeno od tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).