Jedro

Notarski zapis je neposredno izvršljiv le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava (4. člen ZN), ta pa ni dovoljena, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP). Če lahko izvršilno sodišče ugotovi nasprotje že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, mora tako očitno ničnost upoštevati po uradni dolžnosti, saj v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (prvi odstavek in druga alineja drugega odstavka 17. člena ZIZ).

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep z dne 19. 1. 2012 se razveljavi in sklep z dne 6. 12. 2011 spremeni tako, da ugovoru dolžnikov ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne, v stroškovni odločitvi pa tako, da je upnik dolžan dolžnikoma v 8 dneh povrniti njune ugovorne stroške v višini 847,68 EUR, po izteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Upnik mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti dolžnikoma njune pritožbene stroške v znesku 847,68 EUR, po izteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 12. 2011 zavrnilo ugovor dolžnikov, s sklepom z dne 19. 1. 2012 (očitno zmotno je v uvodu navedeno leto 2011), pa zavrnilo predlog za odlog izvršbe.

2. V pravočasni pritožbi zoper sklep z dne 6. 12. 2011 dolžnika v bistvenem poudarjata, da so določbe v leasing pogodbi, ki so vezane na neposredno izvršljivost, nične, pri čemer upnik tudi ni dokazal, da bi bila dolžnika v zamudi, saj ni izkazana kršitev pogodbe s strani dolžnikov, zapis upnika pa ni ustrezen dokaz. Trdita, da sta pravočasno poravnavala svoje obveznosti. Opozarjata, da jima ni bil vročen odgovor upnika na ugovor. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje. Priglašata pritožbene stroške.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. V pravočasni pritožbi zoper sklep z dne 19. 1. 2012 dolžnika v bistvenem poudarjata, da je odločitev sodišča prve stopnje zmotna, ker še sklep o izvršbi ni pravnomočen, pri tem pa bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, saj drugega prebivališča nimata in bo celotna družina z izpraznitvijo hiše na cesti. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglašata pritožbene stroške.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Notarski zapis je neposredno izvršljiv le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava (4. člen Zakona o notariatu – ZN), ta pa ni dovoljena, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Če lahko izvršilno sodišče ugotovi nasprotje že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, mora tako očitno ničnost upoštevati po uradni dolžnosti, saj v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (prvi odstavek in druga alineja drugega odstavka 17. člena ZIZ).

7. Upnik je predlagal izvršbo za nedenarno terjatev izselitve in izpraznitve nepremičnine parc. št. 1661 k.o. S., na kateri je stanovanjska stavba (kakor sam navaja upnik v predlogu), z zapadlostjo tri dni po prekinitvi pogodbe o leasingu, zapisane v notarskem zapisu SV 466/2010 z dne 7. 9. 2010. 8. Leasing pogodba je v pravni teoriji glede na temeljne obveznosti pogodbenih strank opredeljena v osnovi kot najemna pogodba, le glede postranskih pravic in obveznosti ter z ekonomskega vidika zanjo veljajo določene posebnosti (primerjaj M. Tratnik in A. Ferčič, Mednarodno gospodarsko pravo, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor 2002, str. 391 in 392). Tudi obravnavana leasing pogodba je po svoji temeljni vsebini najemna pogodba, saj je njena bistvena sestavina izročitev nepremičnine v uporabo za mesečno najemnino (2. in 4. člen pogodbe).

Ker je ta sklenjena glede parcele, na kateri je enostanovanjska stavba, se zanjo uporabljajo prisilna določila Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) glede na opredelitev stanovanja iz tretjega odstavka 3. člena SZ-1. 9. Stanovanjsko najemno razmerje lahko lastnik v primeru spora odpove le s tožbo pri sodišču (tretji odstavek 112. člena SZ-1). Pri tem odpovedni rok ne sme biti krajši od 90 dni, pri čemer sodišče določi rok za izselitev, ki ne sme biti krajši od 60 dni (prvi in četrti odstavek 112. člena ZS-1). Pogodbena določila predmetne leasing pogodbe takšni ureditvi ne sledijo, ampak določajo celo avtomatično prekinitev pogodbe in obveznost izselitve v treh dneh (četrti odstavek 11. člena pogodbe).

10. Prisilna narava določil glede kvalificiranega načina uveljavljanja odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja v sporu, torej takrat, ko se najemnik s prenehanjem pogodbe ne strinja in prostovoljno ne izprazni stanovanja, je opredeljena zaradi varstva javnega interesa socialne varnosti, saj gre za pravno posledico, ki izjemno intenzivno posega v socialni status najemnika. Utemeljenost odpovedi je zato podrejena sodni kontroli, zakonsko opredeljeni odpovedni rok in rok za izselitev pa preprečujeta, da bi najemnik ostal v kratkem roku brez strehe nad glavo brez primernega časa za iskanje nove stanovanjske rešitve. Posledica kršitve teh zakonskih določil je ničnost drugačnih pogodbenih določil (prvi odstavek 86. člena Obligacijskega zakonika – OZ), odpoved najemne pogodbe, ki ni izvedena po predpisanem postopku, pa je brez učinka.

11. Vložitev predloga za izvršbo potrjuje, da med pogodbenima strankama ni bilo soglasja o prenehanju najemnega razmerja, ampak gre za sporno vprašanje. Nasprotovanje izhaja tudi iz ugovora dolžnikov. Zakonodajalec je jasno predpisal, da je treba izpeljati v primeru spora pravdni postopek, v katerem se šele odpoved zahteva. Priznavanje učinka neposredne izvršljivosti glede izselitve iz stanovanja v primeru spora bi pomenilo, da lahko upnik prisilno ureditev zaobide. Upnik bo moral pridobiti izvršilni naslov za dolžnikovo izselitev v sodnem postopku po vložitvi ustrezne tožbe.

12. Na odsotnost izvršilnega naslova glede zatrjevanih obveznosti mora paziti sodišče ob obravnavi ugovora po uradni dolžnosti (druga alineja prvega odstavka 55. člena ZIZ). Ker je podan ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo, je bilo pravilno ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in neutemeljen predlog za izvršbo zavrniti (peti odstavek 44. člena ZIZ). Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni našlo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 12. 2011 spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V posledici razveljavitve sklepa o izvršbi je bilo treba razveljaviti tudi sklep z dne 19. 1. 2012, ki se nanaša na odločitev o predlogu za odlog izvršbe, saj je ta ob nedopustni izvršbi brez pomena.

13. Sodišče druge stopnje je v ugovornem postopku glede nastalih stroškov odločalo po načelu uspeha ob smiselni uporabi določil o pritožbenem postopku (drugi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker sta dolžnika po spremembi na pritožbeni stopnji z ugovorom v celoti uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sta upravičena do povrnitve naslednjih stroškov: 686,40 EUR nagrade za ugovor kot redno pravno sredstvo po tar. št. 3468 in 20,00 EUR pavšalne nagrade po tar. št. 6002, kar skupaj z 20% DDV znese 847,68 EUR. Vrednost predmeta se določi po vrednosti stvari, ki se izpraznjuje (drugi odstavek 27. člena Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT). Dolžnik je na četrti strani ugovora navedel prodajno ceno za nepremičnino v znesku 180.000,00 EUR, enaka nabavna vrednost izhaja tudi iz predložene Pogodbe o finančnem leasingu št. 60018. 14. Podlaga odločitve o pritožbenih stroških so določila drugega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena, prvega odstavka 155. člena in prvega odstavka 163. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ ter ZOdvT. Upnik mora povrniti dolžnikoma, ki sta s pritožbo zoper sklep z dne 6. 12. 2011 v celoti uspela, pritožbene stroške v enaki višini kot ugovorne, saj gre za enako višino predpisane nagrade za ugovor in pritožbo. Dolžnika pa nista upravičena do priglašene nagrade za pritožbo zoper sklep z dne 19. 1. 2012, saj je bila odločitev o njegovi razveljavitvi sprejeta v posledici spremembe sklepa z dne 6. 12. 2011 in razveljavitve sklepa o izvršbi, ne pa na podlagi vsebinske obravnave pritožbe, ki sama zase ne bi bila uspešna, ko v predlogu za odlog dolžnika nista navedla nobenih pravno pomembnih dejstev glede nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, ki bi jo lahko pretrpela s takojšnjo izvršbo, kar je eden izmed zakonskih pogojev za odlog (prvi odstavek 71. člena ZIZ). Pri tem v pritožbi nista pojasnila, zakaj novote glede tega vprašanja navajate šele v pritožbenem postopku, s čimer jih sodišče druge stopnje ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).