Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Najava vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo, ki je v tem primeru izvršilni naslov, niti najava vložitve predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti nista upoštevna ugovorna razloga v pomenu določb prvega odstavka 55. člena ZIZ.
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep o izvršbi potrdi. Nadaljnji izvršilni stroški upnika v zvezi z odgovorom na ugovor se odmerijo na 48.195,00 SIT.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo zoper dolžnika izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe zaradi izterjave denarne terjatve in to s sredstvi izvršbe, kot izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ugovor dolžnika (zoper sklep o izvršbi) ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (drugi odstavek 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Dolžnik v ugovoru (sedaj pritožbi) navaja, da je šele s prejemom izpodbijanega sklepa zvedel, da bi se naj sodna odločba, ki je v danem primeru izvršilni naslov, nanašala nanj osebno. V ugovoru najavlja vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sodno odločbo, ki je izvršilni naslov in predlaga, da sodišče odloži izvršbo dokler ne bo preveril, kako je sploh prišlo do pravnomočnoti sodbe kot izvršilnega naslova v razmerju do njega. Ugovorni rok 8 dni je namreč v danem primeru prekratek za vložitev ustreznega izrednega pravnega sredstva ali predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Sicer pa je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo tako na dolžnikova denarna sredstva, kot tudi na njegove premičnine in celo na njegovo zasebno hišo. Tako družba G. d.o.o., K... kot dolžnik osebno imata dovolj drugega premičnega premoženja in odprtih terjatev, ki zadostujejo za poplačilo upnikove terjatve. Zato dovolitev izvršbe na družinsko hišo presega potrebni obseg izvršilnih sredstev za poplačilo upnikove terjatve. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi ali da izreče izvršbo za nedopustno. Upnik v odgovoru na ugovor smiselno predlaga zavrnitev slednjega. Ugovor ni utemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 55. členu ZIZ. Nobena od okoliščin, na katere se dolžnik sklicuje v ugovoru, ni razlog v smislu zgoraj navedene zakonske določbe. Izvršbe namreč ne preprečuje najava vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo, ki je v tem primeru izvršilni naslov, niti najava vložitve predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti. Edino pomembno je, da upnik izkazuje za njegovo terjatev izvršljivo sodno odločbo kot izvršilni naslov - in to tudi zoper dolžnika kot solidarnega zavezanca. Kolikor pa dolžnik graja obseg z izpodbijanim sklepom dovoljenih sredstev izvršbe, ga je treba napotiti na določbo prvega odstavka 34. člena ZIZ, po kateri sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo. O predlogu dolžnika, ki ga je smiselno šteti kot predlog za omejitev sredstev in predmetov izvršbe (drugi odstavek 34. člena ZIZ), pa odloča sodišče prve stopnje. Enako velja tudi glede predloga za odlog izvršbe (71. člen ZIZ). Ker se tako izkaže, da obrazloženo uveljavljani ali po uradni dolžnosti upoštevni ugovorni razlogi iz drugega odstavka (v zvezi s prvim odstavkom) 55. člena ZIZ niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo treba ugovor dolžnika na podlagi določbe 2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti in izpodbijani sklep o izvršbi potrditi. Izrek o izvršilnih stroških upnika v zvezi z odgovorom na ugovor temelji na določbi petega odstavka 38. člena ZIZ, njihova odmera, opravljena v skladu z Odvetniško tarifo, pa je razvidna iz stroškovnika upnika na red. št. 6 spisa.