Jedro

V konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba prvega odstavka 208. člena ZPP, ker je potrebno upoštevati specialno določbo 301. člena ZFPPIPP, ki določa postopek po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) ugotovilo, da je postopek z dnem 06. 10. 2010 prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, (2) stečajno upraviteljico pa je pozvalo, da prekinjeni postopek prevzame.

2. Zoper 2. točko izreka sklepa se pritožuje tožena stranka in sicer zaradi kršitev določb 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v 2. točki izreka ter priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki na navedbe v pritožbi ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnik pravilno opozarja, da v konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba prvega odstavka 208. člena ZPP, ker je potrebno upoštevati specialno določbo 301. člena ZFPPIPP, ki določa postopek po nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve. Sodišče prve stopnje je omenjeno določbo v celoti pravilno citiralo, jo je pa uporabilo nepravilno, ko je odločalo o nadaljevanju postopka. Iz drugega odstavka navedenega zakonskega določila je razvidno, da razlog za prekinitev postopka preneha šele z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Ta sklep v stečajnem postopku še ni bil izdan. Iz tretjega odstavka omenjenega določila nadalje izhaja, da mora upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka. To pomeni, da se postopek ne nadaljuje po določilu prvega odstavka 208. člena ZPP, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, pač pa na zahtevo upnika. V primeru, da upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne predlaga nadaljevanje postopka v skladu s tretjim odstavkom istega določila, je posledica takšne neaktivnosti prenehanje njegove prerekane terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika. Zato je od ravnanja upnika odvisno, ali in kdaj se bo prekinjeni postopek nadaljeval. Odločitev sodišča prve stopnje je zaradi navedenega v 2. točki izreka nepravilna.

6. Ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 208. člena ZPP, namesto pravilno specialne določbe 301. člena ZFPPIPP, je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi in izpodbijano 2. točko izreka razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP).

7. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).