Jedro

Izrednega preizkusa pravnomočne sodbe ni mogoče uveljavljati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Zahteva obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo sodišča prve stopnje, ki je navedena v uvodu, je bil obt. spoznan za krivega pod točko A/I in A/II dveh nadaljevanih kaznivih dejanj ponarejanja listin po 3. in 1. odstavku 186. člena KZ RS, pod točko A/III pa nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po 2. in 1. odstavku 171. člena KZ RS ter je bil obsojen ob določenih posameznih kaznih 10 mesecev zapora za kaznivo dejanje pod točko A/I, 8 mesecev zapora za kaznivo dejanje pod točko A/II in 1 leto zapora pod točko A/III na enotno kazen 2 leti in 4 mesece zapora.

S sodbo sodišča druge stopnje, ki je prav tako navedena v uvodu, je bila pritožba obdolženčeve zagovornice zavrnjena kot neutemeljena in potrjena sodba sodišča prve stopnje.

Obsojenec v zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe uveljavlja, da je glede kaznivega dejanja pod točko A/I dejansko stanje bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno in je zato podan pritožbeni razlog po 3. točki 363. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZKP, glede dejanj pod točko A/II in III pa izpodbija odločbo o kazni iz razloga po 4. točki 363. člena v zvezi s 1. odstavkom 367. člena ZKP. Predlaga, naj se sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita in zadeva vrne v novo sojenje ali pa naj se pravnomočna sodba spremeni tako, da se mu posamezna in enotna kazen znižajo.

Obsojenec je svojo vlogo sicer naslovil kot pritožbo, vendar pa glede na to, da zoper pravnomočno sodbo redno pravno sredstvo ni več dovoljeno, dovoljena pa je vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe, je senat sodišča štel, da je obsojenec vložil tako izredno pravno sredstvo.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Iz določb, ki jih našteva obsojenec v uvodnem delu svoje vloge ter iz kasnejše podrobnejše njene obrazložitve izhaja, da v resnici uveljavlja v zvezi z dejanjem pod točko A/I zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, v zvezi z dejanjema pod točko A/II in III pa neprimernost določenih kaznih glede na olajševalne in obteževalne okoliščine danega primera. Ta dva razloga, zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter neprimernost kazni, sta lahko samo razlog za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje s pritožbo, ne prideta pa v poštev kot podlaga za zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. Namreč, tako izredno pravno sredstvo se po določbah 1. in 2. točke 427. člena ZKP more vložiti le zaradi kršitev kazenskega zakona ali kršitev določb kazenskega postopka, ki so v tej določbi izrecno naštete, ne pa tudi zaradi izpodbijanja dejanskega stanja ali ocene okoliščin, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni.

Kolikor obsojenec ob uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja med drugim tudi trdi, da sodišče ne bi smelo opreti svoje ocene na izpovedbo priče, katera je bila na glavni obravnavi samo prečitana, kljub temu, da je zahteval neposredno zaslišanje priče, takih navedb tudi ni mogoče šteti kot smiselno uveljavljanje kršitev pravic obrambe na glavni obravnavi po 3. točki 427. člena ZKP. Namreč, iz zapisnika o glavni obravnavi se vidi, da je bil zapisnik o zaslišanju priče v preiskavi prečitan na glavni obravnavi s soglasjem strank, torej popolnoma v skladu z določbo 2. odstavka 333. člena ZKP. Prav tako tudi ni bila kršena nobena določba kazenskega postopka s tem, ko je sodišče naknadni obdolženčev predlog, da se ta priča in še druge priče neposredno zaslišijo, zavrnilo, saj je sklep o zavrnitvi izdal v skladu z določbo 4. odstavka 292. člena ZKP senat, v sodbi sodišča prve stopnje pa je bilo tudi v skladu s 7. odstavkom 357. člena v obrazložitvi določno navedeno, iz katerega razloga ni bilo ugodeno takemu predlogu. Kolikor torej vidi obsojenec kakšno pomanjkljivost v tem, da priča ni bila neposredno zaslišana, je to mogoče obravnavati edinole kot izpodbijanje dejanskega stanja, le-to pa, kakor je bilo že povedano, ne pride v poštev kot predmet izrednega preizkusa pravnomočne sodbe. Glede na to, da zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ne navaja nobenega utemeljenega razloga iz 1. do 3. točke 427. člena ZKP, jo je bilo treba v skladu z določbami 421. in 429. člena ZKP zavrniti kot neutemeljeno.