Up-180/96

19.11.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe J. D. iz P. na seji senata dne 19. novembra 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba J. D. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. U 525/95-3 z dne 16.5.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik v ustavni pritožbi izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to zavrglo tožbo v upravnem sporu.

Pritožnik je navedel, da je pri Upravni enoti Kranj z vlogo z dne 1.1.1995 predlagal izvedbo ugotovitvenega postopka, ali je upravna enota pristojna za izdajo vodnogospodarskega soglasja za črpanje vode za namakanje kmetijskih zemljišč iz potoka Belca.

Ker naj bi na svojo vlogo niti od Upravne enote Kranj niti od Uprave RS za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor ne bil dobil odgovora, je vložil tožbo v upravnem sporu.

2.Vrhovno sodišče je odločilo, da je tožba zaradi molka upravnega organa dopustna le, kadar so upravni organi dolžni izdati upravni akt. Izdaja ugotovitvene odločbe, kakršno je zahteval pritožnik, naj bi ne bila urejena kot upravna stvar.

Ugotavljanje stvarne pristojnosti naj bi bila dolžnost upravnega organa, ki vodi upravni postopek, vendar pa naj bi ne šlo za abstraktno, ampak za konkretno odločanje - odločanje o posameznikovi pravici ali obveznosti. Pritožnik naj bi ne zahteval odločitve o kakšni svoji pravici, ampak odločitev o procesnem vprašanju. Odločitev o takem vprašanju naj bi ne bila predmet samostojnega upravnega odločanja.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi meni, da se je Vrhovno sodišče "naslonilo" na pravne praznine, ni pa upoštevalo določbe 187. člena Zakona o pravdnem postopku, ki omogoča tudi ugotovitveno tožbo, in določbe 3. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95), ki ureja odločanje po analogiji. Sklicuje se tudi na prvi odstavek 157. člena Ustave in stališče Ustavnega sodišča o obsegu sodne presoje v upravnem sporu (OdlUS II, 117). Pritožnik našteva kršitve 2. člena, 22. člena (enako varstvo pravic), 23. člena (pravica do sodnega varstva), 25. člena (pravica do pravnega sredstva), četrtega odstavka 153. člena (usklajenost upravnih aktov) in 157. člena Ustave (upravni spor). Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.

4.To, kar bi glede na pritožnikove navedbe in zatrjevane kršitve Ustave bilo mogoče očitati izpodbijanemu sklepu, je dejstvo, da sodišče njegove vloge ni obravnavalo po vsebini, ampak jo je iz procesnih razlogov zavrglo.

5.Po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 - v nadaljevanju: ZUP) upravni postopek uvede pristojni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke (123. člen). Če je postopek uveden, mora pristojni organ odločiti o zahtevi stranke s sklepom oziroma z odločbo (prvi odstavek 202. in prvi odstavek 220. člena ZUP). Tudi v primeru, ko pristojni organ iz vložene strankine zahteve vidi, da ni pogojev za uvedbo postopka, mora o tem izdati sklep (drugi odstavek 125. člena ZUP). Navedene določbe ZUP udejanjajo določbo Ustave, po kateri je Slovenija pravna država (2. člen). Državni organi so dolžni odgovoriti na vloge posameznikov.

6.Ker niti prvostopni niti drugostopni organ nista odločila o pritožnikovi zadevi, bi torej Vrhovno sodišče moralo presojati, ali so bili podani pogoji za odločanje v upravnem sporu zaradi molka organa. Pritožnik ima tu prav. Vendar pa z izpodbijano odločitvijo sodišče pritožniku ni preprečilo uveljavljanja njegovih pravic pred pristojnim organom niti ga ni prikrajšalo za sodno varstvo njegovih pravic. Četudi bi Vrhovno sodišče o pritožnikovi tožbi odločilo po vsebini, bi se njegov pravni položaj ne spremenil. Smisel odločanja Vrhovnega sodišča, če ugotovi nedopusten molk organa je glede na peti odstavek 42. člena Zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77) v tem, da naloži pristojnemu organu, kakšno odločbo naj izda. V konkretnem primeru pa za odločanje o vloženem zahtevku upravni organ ni pristojen. V takem primeru bi moral prvostopni organ odstopiti vlogo pristojnemu organu, če je ta prišla po pošti, ali vložnika napotiti k temu organu, če jo je prinesel sam. Če ne bi mogel ugotoviti, kateri organ je pristojen, pa bi jo moral po četrtem odstavku 66. člena ZUP zavreči. Kljub izpodbijani odločitvi Vrhovnega sodišča lahko pritožnik predlaga uvedbo postopka pred pristojnim organom. Poleg tega iz listin, priloženih ustavni pritožbi, izhaja, da pritožnik uveljavlja varstvo svojih pravic, zaradi katerih je - kot zatrjuje sam - začel tudi postopek, ki je predmet te ustavne pritožbe, še v drugem postopku, ki je po dostopnih podatkih v fazi odločanja Vrhovnega sodišča.

6.Za zatrjevane kršitve ustavnih pravic po navedenem očitno ne gre. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Tone Jerovšek in sodnika mag. Matevž Krivic ter dr. Lovro Šturm. Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek