Jedro

Postopek pred državnim tožilcem po prvem odstavku 163.a člena ZKP ni sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi prvega odstavka 7. člena ZBPP, saj se pravica do sodnega varstva (še) ne uresničuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na naroku za odložitev kazenskega pregona pred Okrožnim državnim tožilstvom v Ljubljani dne 12. 4. 2022 (I. točka izreka). Ugotovila je še, da ni bilo stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila tožnica na omenjeni narok vabljena kot osumljenka v zvezi z odločanjem o kazenski ovadbi zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po prvem odstavku 299. člena Kazenskega zakonika. Za tak postopek pa po stališču tožene stranke skladno s 7. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni predvideno nudenje BPP.

3. Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila tožbo, v kateri je navedla, da ji je bila nedopustno omejena pravica do zastopnika, prijavljenega protesta, učinkovitega pravnega sredstva, enake obravnave pred zakonom in sodnega varstva. V bistvenem meni, da odločitev tožene stranke nasprotuje namenu ZBPP.

4. Tožena stranka je poslala spis, ki se nanaša na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

7. Skladno s prvim odstavkom 162. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sme državni tožilec s soglasjem oškodovanca odložiti kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do treh let in za kazniva dejanja iz drugega odstavka tega člena, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Pri tem postopku povabi državni tožilec osumljenca in oškodovanca na državno tožilstvo; če se vabilu odzoveta, seznani državni tožilec osumljenca s kazensko ovadbo in o tem, da bo ovadbo zavrgel, če se bo ravnal po njegovih navodilih in pravočasno izpolnil določene naloge, oškodovanca pa seznani s pomenom in posledicami odloženega pregona ter z njegovimi pravicami (prvi odstavek 163.a člena ZKP).

8. Neposredno odločilen razlog za odločitev tožene stranke je bila ugotovitev, da navedeni postopek pred državnim tožilcem nima značaja sodnega postopka v smislu 7. člena ZBPP1, zaradi česar BPP ni mogoče dodeliti.

9. Tudi po presoji sodišča je tožnica v obravnavani zadevi zaprosila za odobritev BPP v postopku, ki ni namenjen uveljavljanju sodnega varstva. Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZKP se kazenski postopek namreč uvede šele na zahtevo upravičenega tožilca; ta pa v obravnavani zadevi še ni bila podana, čemur tožnica ne nasprotuje. Ob upoštevanju navedenega zakonskega izhodišča postopek pred državnim tožilcem po prvem odstavku 163.a člena ZKP torej ni sodni postopek, za katerega je mogoče pridobiti BPP na podlagi prvega odstavka 7. člena ZBPP, saj se pravica do sodnega varstva (še) ne uresničuje.

10. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11. V obravnavani zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, ker med strankama ni sporno relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), zgolj posplošeno nasprotovanje izpodbijani odločbi pa za drugačno presojo ne zadošča. 1 Glasi se: "Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka."