Jedro

Kakšno stopnjo invalidnosti je utrpel tožnik z izgubo štirih zob, bi lahko ocenil le izvedenec s področja stomatologije. Mnenje izvedenca ortopeda, ki je tudi sicer pojasnil, da to ne sodi v njegovo področje, ne more biti ustrezna podlaga za odločitev sodišča. Ker je tožnik ustrezen dokazni predlog umaknil,odločilnega dejstva ni dokazal, zato bi moralo sodišče zahtevek zavrniti.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da sedaj glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati zavarovalnino v višini 5.504,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2005 dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo.

Kar tožeča stranka zahteva več ali drugače se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 2.165,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila v roku 15 dni pod izvršbo.“

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 342,04 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 7.685,15 EUR skupaj z obrestmi od 5. 3. 2005 dalje do plačila. Kar je zahtevala tožeča stranka več (znesek 16.351,39 EUR) je zavrnilo. Odločilo je tudi, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 1.161,12 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo v delu nad dosojenim zneskom 5.504,97 EUR (za 2.180,18 EUR) se je iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka. Navaja, da ni sporno, da je tožnik izgubil štiri zobe in tudi ne, da se glede izgube zob določi stopnja invalidnosti po medicinskih vidikih. Mnenja je, da je prvo sodišče ravnalo napačno, ker se je po tistem, ko je tožeča stranka umaknila predloga za postavitev izvedenca stomatološke stroke, svojo odločitev – 4 % invalidnost zaradi izgube štirih zob, oprlo na mnenje specialista ortopeda A.. Izvedenec stomatolog bi kljub smrti tožnika lahko ocenil stopnjo invalidnosti po medicinskih vidikih tudi brez pregleda tožnika. Ortoped A. je na zaslišanju na naroku povedal, da tega ne more oceniti a je kljub temu navrgel, da se mu zdi primeren 1 % za vsak zob. Sodišče je tej oceni sledilo. Tako ni upoštevalo načela dokaznega bremena in dokazne ocene, prav tako ni zadeve presojalo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj. Odločitev sodišča je arbitrarna. Pritožba predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek nad zneskom 5.504,97 EUR s pp zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Med strankama ni sporno, da je pokojni tožnik kot posledico nezgode med drugim izgubil tudi štiri zobe. Sporno oziroma vprašanje je, kakšno stopnjo trajne invalidnosti ta izguba predstavlja.

6. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje tožene stranke (SPNZ 1997) v drugem odstavku 7. člena stopnje invalidnosti izgube zob ne opredeljujejo. V posledici tega bi bilo možno določiti stopnjo invalidnosti po medicinskih vidikih (tretji odstavek 7. člena). To bi lahko opredelil stomatolog, nikakor pa ne, tako, kot utemeljeno meni pritožba, ortoped. Predlog za izvedenca stomatološke stroke je bil umaknjen. Dokazno breme je na strani tožeče stranke. Ta bi morala dokazovati procent invalidnosti zaradi izgube štirih zob. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča bi lahko relevantno oceno podal stomatolog in ne ortoped. Sicer pa je tudi sam izvedenec – ortoped A. povedal, da problematika zob ne sodi v njegovo strokovno področje. Sodišče je ravnalo napak, ko je upoštevalo, sicer zdravnika A. (ki tudi ni izvedenec za področje stomatologije), a gre tu le za oceno zaslišanega zdravnika, kar pa je premalo, da bi na tako oceno sodišče lahko oprlo svojo odločitev.

7. Kot že povedano, je dokazno breme na strani tožeče stranke. Ta bi procent invalidnosti lahko dokazovala le z izvedencem, ki pa bi lahko opravil svoje delo tudi brez pregleda tožnika na podlagi podatkov iz medicinske dokumentacije in siceršnjih znanj zobozdravnika. Predlog za izvedenca stomatologa je bil umaknjen. Torej kakršnokoli dokazovanje ni več mogoče. Kar pa je bilo zatrjevano in nato z dokazi potrjeno, pa ne daje osnove za določitev procenta invalidnosti zaradi štirih izgubljenih zob in v posledici izkazane denarne vrednosti.

8. Po povedanem je pritožba tožene stranke utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

9. V posledici sprememb uspeha pravdnih strank v pravdi je bilo odločiti tudi o pravdnih stroških na prvi stopnji. Tožeča stranka je uspela z 23 % zahtevka, tako je uspeh tožene stranke 77 %. Stroške pravdnih strank je odmerilo že prvo sodišče. Stroški tožeče stranke so 3.784,62 EUR, 23 % je 870,46 EUR. Stroški tožene stranke so 3.943,10 EUR, 77 % je 3.036,18 EUR. Po pobotanju je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki 2.165,72 EUR.

10. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka (člen 154 in drugi odstavek 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo stroške sestave za pritožbo (375 tč.), 2 % administrativnih stroškov in 20 % DDV ter takso za pritožbo v znesku 131,36 EUR, kar skupaj znesek 342,04 EUR.