Jedro

Od tega, komu je naloženo vračilo napotnice za brezplačno pravno pomoč, so odvisne posledice nepravočasnega vračila le-te in s tem aktivna legitimacija strank v postopku odločanja o plačilu stroškov brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 26. 11. 2008, s katerim je ta zavrnila zahtevek odvetnika A.A. za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči, nudene tožniku (1. točka izreka) in na podlagi 25. člena ZUS-1 zavrnilo zahtevek tožnika za plačilo stroškov postopka (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi 1. točke izreka izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP in navaja, da z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici ali obveznosti tožnika kot upravičenca do brezplačne pravne pomoči. S tem sklepom je bilo namreč odločeno, da odvetnik, ki je izvajal brezplačno pravno pomoč, zaradi nepravočasno vrnjene napotnice, ni upravičen do plačila storitev. Upravičenje do plačila storitev je tako izgubil odvetnik in ne tožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Stranka v tem postopku je zato lahko le odvetnik, ne pa tudi tožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, zato je sodišče tožbo zavrglo. V obrazložitvi 2. točke izreka se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. 3. Tožnik vlaga pritožbo in uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da ga je ves čas postopka zastopal odvetnik, zato je nastala zaveza za plačilo odvetniških stroškov. ZBPP omogoča strankam, da se storitve odvetnika plačajo iz proračuna, saj bi jih moral v nasprotnem primeru plačati upravičenec, to je tožnik. In če stroški niso poravnani iz proračuna, je to obveza upravičenca-tožnika, ki ima zato pravni interes in aktivno legitimacijo za vložitev tožbe zoper sklep o zavrnitvi povrnitve stroškov izvajanja brezplačne pravne pomoči. Tožnik je namreč zainteresiran, da stroške poravna sodišče in ne on. Odvetnik tudi ni stranka v postopku plačila stroškov. Navaja še, da sodišče ni odločilo o temelju zahtevka. Vztraja pri tem, da upravičencu ni bila odobrena brezplačna pravna pomoč samo za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazensko preiskovalni zadevi, temveč tudi za zastopanje na prvi stopnji v kazenskem postopku. Upoštevaje obseg odobrene brezplačne pravne pomoči, pa je bila napotnica sodišču vrnjena pravočasno, to je z izdajo sodne odločbe sodišča prve stopnje. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se tožbi ugodi. Podrejeno predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva plačilo pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo tudi pravilne razloge, s katerimi se Vrhovno sodišče strinja. Lastnost stranke v procesnem smislu določajo določbe 16., 17., 18. in 19. člena ZUS-1. Materialni predpis pa je tisti, ki določa, kdo ima oziroma ima lahko kakšno pravico, obveznost ali korist v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku, ki je nato predmet presoje v upravnem sporu. V obravnavanem primeru je to ZBPP, ki v določbi 40. člena določa obveznost pravočasnega vračila napotnice službi za brezplačno pravno pomoč. Nepravočasno vračilo napotnice pa ima različne posledice, ki so odvisne od tega, komu je naloženo vračilo napotnice. Če je vračilo napotnice naloženo upravičencu, ima nepravočasno vračilo na podlagi četrtega odstavka 40. člena ZBPP za posledico, da se šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. Če pa je vračilo napotnice naloženo izvajalcu brezplačne pravne pomoči, ima nepravočasno vračilo glede na določbo petega odstavka 40. člena ZBPP za posledico izgubo upravičenja do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. Različne pravne posledice nepravočasnega vračila napotnice zato določajo aktivno legitimacijo strank v postopku odločanja o plačilu storitev brezplačne pravne pomoči. 6. V obravnavanem primeru je tožena stranka izpodbijani sklep izdala na podlagi petega odstavka 40. člena ZBPP in odločila, da izvajalec ni upravičen do plačila stroškov brezplačne pravne pomoči. Stranka v postopku je zato lahko le izvajalec brezplačne pravne pomoči, saj je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o njegovem upravičenju. V upravičenje upravičenca do brezplačne pravne pomoči, to je tožnika, z izpodbijanim sklepom ni bilo poseženo. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik kot upravičenec do brezplačne pravne pomoči nima aktivne legitimacije za vložitev tožbe, saj z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o njegovi pravici ali obveznosti, temveč o pravici izvajalca brezplačne pravne pomoči. Sodišče prve stopnje je zato odločilo pravilno, ko je tožnikovo tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 7. Tožnikovi ugovori, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes in svojo aktivno legitimacijo, glede na navedeno na drugačno odločitev v tem sporu ne morejo vplivati. Neutemeljen je tudi tožnikov ugovor, da sodišče o temelju zahtevka sploh ni odločalo. Sodišče prve stopnje je namreč tožnikovo tožbo ob predhodnem preizkusu zavrglo, zato tožbenih navedb vsebinsko ni smelo presojati. Ker je predmet presoje v pritožbenem postopku le pravilnost procesne odločitve o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, se tudi Vrhovno sodišče ni opredelilo do pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči in v zvezi s tem na pravočasnost vračila napotnice.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).