Jedro

Družbenik ima v okviru svoje pravice do informacij glede zadev povezanih z družbo tudi pravico do vpogleda v pogodbe, ki jih ima družba sklenjene z odvetniki, in podatkov glede plačil odvetnikom. Dejstvo, da med strankama oziroma družbenikoma poteka več sodnih postopkov na to ne vpliva. Ni običajno, da bi se zgolj na podlagi pogodbe o opravljanju odvetniških storitev ali bančnih izpiskov o izplačilih odvetniku, družbenik lahko seznanil z zaupnimi podatki ali vsebinsko korespondenco med odvetnikom in stranko, ki je varovana z odvetniško zaupnostjo. Nasprotna udeleženka pa ni dokazala, da bi bilo v obravnavnem primeru drugače.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v III. točki izreka spremeni tako, da je nasprotna udeleženka v 15 dneh dolžna predlagatelju povrniti stroške postopka v znesku 1.635,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

II. Sicer se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v I. točki izreka potrdi.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu predlagatelja za vpogled v celotno poslovno in računovodsko dokumentacijo za poslovno leto 2020 (od 3. 7. 2020 dalje) in poslovno leto 2021, še zlasti pa: - izpiske bančnih računov nasprotne udeleženke (vseh bank, tj. bank X. d. d. in Y. d. d.) - knjige izdanih in prejetih računov; - pogodbe sklenjene z odvetniki; - pogodbe sklenjene z drugimi pravnimi svetovalci; - aktualne sklenjene pogodbe z dobavitelji, partnerji in strankami (in sicer zgolj za leto 2020 od dne 3. 7. 2020 in za leto 2021); - aktualne sklenjene pogodbe z najemniki nepremičnin v lasti nasprotne udeleženke; - anekse k sklenjenim pogodbam z najemniki nepremičnin v lasti nasprotne udeleženke; - druge morebitne dogovore z najemniki nepremičnin v lasti nasprotne udeleženke, ki se nanašajo na znižanje višine mesečne najemnine, ki so veljale po sklenjenih pogodbah in aneksih; - kar vključuje tudi vse izpiske bančnih računov, ki se nanašajo na kakršnakoli izplačila nasprotne udeleženke družbeniku A. A., ki jih ta prejema poleg tistih, ki jih prejema na podlagi morebitne pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju, ter vse izpiske bančnih računov, ki se nanašajo na kakršna koli izplačila odvetniku B. B. ter družbam in/ali fizičnim osebam, pri katerih so se naročala izvedeniška mnenja, ki jih je nasprotna udeleženka uporabila kot dokaz v sodnem postopku (I. točka izreka).

Zaradi delnega umika predloga je sodišče prve stopnje postopek delno ustavilo (II. točka izreka). Nasprotni udeleženki je še naložilo povračilo stroškov postopka v znesku 2.330,05 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP pritožuje nasprotna udeleženka in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Podredno predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevo predlagatelja za dostop do informacij v celoti zavrne.

3. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo in višjemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predlagatelj, eden od dveh družbenikov nasprotne udeleženke, je na podlagi 512. in 513. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 zahteval vpogled v dokumentacijo nasprotne udeleženke, ki je navedena v izreku izpodbijanega sklepa. Nasprotna udeleženka je nasprotovala predlogu in v bistvenem zatrjevala, da obstaja verjetnost, da bo predlagatelj zahtevane listine in informacije uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi nasprotne udeleženke. Trdila je, da je predlagatelj v obdobju, ko je bil direktor družbe, povzročil družbi večjo premoženjsko škodo z ravnanji v lastno korist. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da med strankama oziroma družbenikoma obstaja večji spor, saj med njimi poteka ali je potekalo več sodnih postopkov (pravdnih, nepravdnih in celo kazenskih).

6. V tem pritožbenem postopku je sporno, da so med dokumentacijo, do katere je sodišče dovolilo dostop, tudi pogodbe sklenjene z odvetniki, pogodbe sklenjene z drugimi pravnimi svetovalci in izpiski bančnih računov, ki se nanašajo na izplačila odvetniku B. B. ter drugim osebam, pri katerih so se naročala izvedenska mnenja. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da dostop do izpostavljenih listin pomeni hud poseg v odvetniško tajnost. Stranki tega postopka sta nasprotnika v več sodnih postopkih, predlagatelj pa očitno želi priti do podatkov, ki se nanašajo na te postopke in so varovani z odvetniško tajnostjo. Gre namreč za podatke o datumih, trajanju sestankov z direktorjem nasprotne udeleženke, kriminalistom, tožilstvom, pripravo na naroke. Za dostop do teh podatkov predlagatelj nima legitimnega interesa, z njihovim razkritjem pa bi jih lahko uporabil v škodo družbe, na primer z načrtovanjem taktike. Nasprotna udeleženka navaja, da je sodišče prve stopnje povsem prezrlo njene navedbe v zvezi s tem in se do njih ni opredelilo, niti ni opravilo tehtanja med pravico družbenika do informacij in odvetniško tajnostjo. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-115/14, Up-218/14, v kateri je opredeljena vsebina odvetniške tajnosti.

7. Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da se sodišče do navedb nasprotne udeleženke v zvezi z odvetniško tajnostjo ni opredelilo. Ker bi se moralo, to predstavlja kršitev pravil postopka (smiselno nasprotna udeleženka zatrjuje kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Vendar lahko navedeno kršitev odpravi višje sodišče samo, zato izpodbijanega sklepa ni razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

8. Višje sodišče se strinja z nasprotno udeleženko, da ima odvetniška tajnost ključen pomen za delovanje odvetnikov, kot dela pravosodja. V odločbi U-I-115/14, Up-218/14 je Ustavno sodišče Republike Slovenije razložilo, da je vloga odvetnika bistvena pri uresničevanju pravice do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva in jamstev poštenega postopka. Odvetniška zasebnost, ki je varovana s 35., 36. in 37. členom Ustave Republike Slovenije, se nanaša na dejstva, razmerja, stvari, prostore, podatke in komunikacije, ki imajo vsebinsko zvezo z opravljanjem odvetnikovega poklica. Da bi odvetnik svojo vlogo lahko opravil, mu stranka zaupa ne le svoje osebne podatke, pač pa veliko število informacij, tudi najbolj intimnih iz svoje zasebnosti. Odvetnik jih mora varovati kot poklicno tajnost. Njegova dolžnost varstva te tajnosti je temelj zaupnega razmerja med odvetnikom in njegovo stranko, v katerem se prepletajo vsi vidiki zasebnosti, od splošnega do prostorskega, komunikacijskega in informacijskega. Odvetnik je varstvu tega zaupnega razmerja lahko zavezan le, če lahko hkrati varuje svojo pravico do zasebnosti na poklicnem področju, tudi tako, da država vanjo nedopustno ne posega. Neposredno komuniciranje odvetnika s svojo stranko, beležke o tem ter vsi osnutki, ki jih hrani odvetnik, so varovani že s splošno zasebnostjo.

9. Pritožba izpodbija odločitev sodišča, da se dopusti vpogled v pogodbe, sklenjene z odvetniki in drugimi pravnimi svetovalci, ter v bančne izpiske, ki se nanašajo na plačila odvetniku B. B. (ki je pooblaščenec nasprotne udeleženke tudi v tem postopku) ter drugim osebam, pri katerih so se naročala izvedenska mnenja. Nasprotna udeleženka v pritožbi trdi, da lahko predlagatelj na podlagi pogodb in bančnih izpiskov pride do podatkov o datumih, trajanju sestankov z direktorjem nasprotne udeleženke, kriminalistom, tožilstvom in pripravo na naroke, podatke o številu stikov med odvetnikom in klientom, kdaj in koliko časa so ta posvetovanja trajala, kateri postopki se nameravajo sprožiti, s kom se je sestal odvetnik ali klient, ali je bila udeležena še kakšna druga oseba. Vendar višje sodišče te navedbe ocenjuje kot neprepričljive in nedokazane. Pogodbe o opravljanju odvetniških storitev in bančni izpiski o izvedenih plačilih praviloma ne vsebujejo podatkov, ki bi omogočili seznanitev z vsebino pisne in ustne komunikacije, ki poteka med stranko in odvetnikom in se nanaša na odprte sodne postopke. Določila pogodb o opravljanju odvetniških storitev praviloma tudi ne vsebujejo podatkov, ki bi razkrivali konkretno in podrobno vsebino opravljenih storitev v konkretnih sodnih postopkih. Zato je bilo na nasprotni udeleženki breme, da za vsebino pogodb, ki jih je sklepala ona, dokaže nasprotno. Nasprotna udeleženka razpolaga s temi pogodbami, zato natančno pozna njihovo vsebino in bi lahko konkretno pojasnila, v kateri od njih in v katerih pogodbenih določilih se nahajajo takšne informacije, ki po svoji vsebini predstavljajo odvetniško tajnost in bi jih lahko predlagatelj v njeno škodo uporabil v odprtih sodnih postopkih. Sodišču bi lahko tudi predložila pogodbe z zakritimi zaupnimi podatki oziroma na drug način uveljavila tajnost določenih pogodbenih določil. Vendar nasprotna udeleženka temu bremenu ni zadostila, njene navedbe niso konkretizirane, še manj dokazane. Pritožbena navedba, da lahko predlagatelj pride do vseh predhodno navedenih informacij, je tako hipotetična in nedokazana. Zato višje sodišče zaključuje, da nasprotna udeleženka ni dokazala, da bo vpogled predlagatelja v pogodbe o opravljanju odvetniških storitev predstavljal kršitev načela odvetniške tajnosti. Vse povedano še bolj velja v primeru bančnih izpiskov o opravljenih izplačilih. Splošno znano je, da bančni izpisek o plačilu v bistvenem vsebuje le datum plačila, znesek plačila, prejemnika in plačnika ter referenco ali sklic. Zato tudi na tej podlagi predlagatelj ne bo mogel priti do podatkov, ki po svoji vsebini predstavljajo odvetniško tajnost ali možnost, da bo prišlo do zlorabe teh informacij v škodo družbe. Na nasprotni udeleženki je, da trdi in dokaže nasprotno, vendar tudi v tem pogledu trditvenega in dokaznega bremena ni zmogla.

10. Zakon govori o pravici do informiranja o zadevah družbe, kar je zelo širok pojem, z izjemo določeno v drugem odstavku 512. člena ZGD-1. Zahteva do informacij se namreč lahko zavrne, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Sodna praksa dopušča zavrnitev dostopa do informacij in vpogleda tudi v primeru splošnih zavrnitvenih razlogov (nezmožnost izpolnitve, zloraba pravice do informacij v smeri izvrševanja v nasprotju z dolžnostjo zvestobe ali da ne gre za zadeve, povezane z družbo).1 Navedenih odklonitvenih razlogov nasprotna udeleženka ni uspela dokazati. Pogodbe z odvetniki in pravnimi svetovalci in podatki o izplačilih navedenim osebam predstavljajo zadeve v zvezi z družbo, ki so zajete s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1. Nasprotna udeleženka pa ni uspela dokazati, da bi na podlagi vpogleda v navedene listine predlagatelj uspel priti do takšnih informacij, ki po vsebini predstavljajo odvetniško tajnost in bi jih verjetno zlorabil v škodo družbe v drugih sodnih postopkih, ki potekajo med strankama.

11. Nasprotna udeleženka v nadaljevanju pritožbe navaja tudi, da bi bilo potrebno zaradi ostalih sporov med strankama omejiti pravico predlagatelja do informacij in vpogleda. Tudi v tem delu višje sodišče ne sledi pritožbi, saj so navedbe nasprotne udeleženke, da bi predlagatelj podatke uporabil v sodnih postopkih na škodo družbe, presplošne. Kolikor nasprotna udeleženka s tem meri na pogodbe z odvetniki in s pravnimi svetovalci, je višje sodišče na to že odgovorilo zgoraj. Če pa ima pritožnica v mislih preostale listine ali informacije, so s tem njene navedbe presplošne, saj ne specificira posameznih listin, ki bi jih lahko predlagatelj uporabil v sodnih postopkih, kot tudi ne pojasni, na kakšen način bi to lahko predstavljalo zlorabo oziroma nasprotni udeleženki povzročilo škodo.

12. Prav tako so preveč pavšalne pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno dostop do informacij predlagatelju zavrniti, ker jih je že v preteklosti posredoval tretjim. Nasprotna udeleženka tega pritožbenega očitka ne konkretizira, saj ne navede katere (zaupne) informacije je predlagatelj že posredoval, niti komu in kdaj. S takšnimi navedbami zato ne more doseči zavrnitve predloga. V zvezi s tem je neutemeljen tudi pritožbeni očitek o neizvedenem dokazu z zaslišanjem prič C. C. in A. A. Nasprotna udeleženka je navedeni priči predlagala ravno v zvezi z domnevnim razkrivanjem občutljivih podatkov družbe, vendar je bil že na prvi stopnji ta predlog pravilno prepoznan kot nekonkretiziran, saj nasprotna udeleženka zanj ni ponudila ustreznih trditev. Manjkajočih trditev namreč ni mogoče nadomestiti z izvajanjem dokazov.

13. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predloženih pisnih izjav obstoječih najemnikov družbe, ki so nasprotovali razkrivanju podatkov. Sodišče je namreč med drugim dopustilo tudi vpogled v najemne pogodbe in anekse z najemniki nepremičnin v lasti nasprotne udeleženke. Navedene pogodbe po presoji višjega sodišča spadajo v domet zadev družbe po 512. členu ZGD-1, za katere lahko družbenik zahteva informacije. Pogodbeni partnerji s svojim nasprotovanjem ne morejo preprečiti razkritja informacij družbeniku. Nasprotna udeleženka pa v zvezi s tem ne zatrjuje, da bi bile podane zakonske izjeme po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. 14. Nasprotna udeleženka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da ima predlagatelj ustrezne informacije o delovanju družbe, saj mu posreduje informacije, ki jih smatra za potrebne, poslovodja pa na skupščini odgovarja na predlagateljeva vprašanja. Vse te navedbe so presplošne in pravno nepomembne. V odsotnosti navajanja razlogov, ki omogočajo zavrnitev dostopa do informacij v skladu s 512. členom ZGD-1 ali splošnih zavrnitvenih razlogov, s takšnimi navedbami ne more uspeti.

15. Utemeljeno pa pritožba opozarja na neobrazloženost stroškovne odločitve. Čeprav za obrazložitev odločitve o stroških veljajo nižji standardi obrazložitve kot za sodbo in sodna praksa dopušča, da se sodišče prve stopnje sklicuje le na predloženi stroškovnik, če je višjemu sodišču omogočen preizkus odločitve, temu v obravnavnem primeru ni bilo zadoščeno. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na stroškovnik predlagatelja na list. št. 61 spisa ter zapisalo le, da je nasprotna udeleženka predlagatelju dolžna povrniti 2.330,054 EUR, kar je 80% od 2.912,568 EUR. Na stroškovniku na list. št. 61 ni nobenih zaznamkov ali pripisov, na podlagi katerih bi lahko višje sodišče ugotovilo, katere stroške in v kakšni višini je sodišče prve stopnje priznalo predlagatelju. Celo izračun, ki ga je opravilo višje sodišče samo na način, da se priznajo vse postavke stroškovnika, se razlikuje od tistega s strani sodišča prve stopnje. Stroškovne odločitve v izpodbijanem sklepu se zato ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Višje sodišče lahko to kršitev odpravi samo, zato je na novo opravilo izračun potrebnih pravdnih stroškov.

16. Stroški se odmerijo upoštevajoč priloženi stroškovnik (list. št. 61) in Odvetniško tarifo (OT). Če gre za nepravdne zadeve po ZGD-1 in zadeva ni ocenljiva določa tarifna številka 30/1 OT nagrado v razponu med 300 in 2000 točk, upoštevajoč splošna merila iz 3. člena OT. Glede na to, da sta obe stranki v svojih stroškovnikih ovrednotili vrednost storitve s 500 točkami, višje sodišče to šteje kot primerno vrednotenje. Vrednost točke je 0,60 EUR. Predlagatelj je upravičen do povračila stroškov za predlog (tar. št. 30/1) - 500 točk, 1. pripravljalno vlogo (tar. št. 30/2) - 500 točk, 2. pripravljalno vlogo (tar. št 30/2) - 250 točk, nagrado za zastopanje na naroku (tar. št. 30/3) - 500 točk, nagrado za zastopanje na 2. naroku (tar. št. 30/3) - 250 točk, materialne stroške (11. člen OT) - 30 točk, skupaj povečano za 22% DDV in 150,00 EUR sodne takse. Ostale postavke stroškovnika (posveti in pregledi listin) se ne priznajo kot upravičeni stroški, saj se v skladu s sodno prakso šteje, da so že vsebovani v ostalih postavkah. Skupno je predlagatelj upravičen do povračila stroškov v višini 1.635,96 EUR. Delnega umika predloga višje sodišče ni štelo v škodo predlagatelja, saj je do delnega umika prišlo, ko je nasprotna udeleženka prostovoljno izročila določeno dokumentacijo, kar izhaja iz zapisnika naroka na list. št. 59 (prvi odstavek 158. člena ZPP). Zakonske zamudne obresti od terjatve na povračilo pravdnih stroškov tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP). Višje sodišče je zato spremenilo III. točko izreka izpodbijanega sklepa tako, da je nasprotna udeleženka dolžna predlagatelju v 15. dneh povrniti stroške postopka v znesku 1.635,96 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

17. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Izpodbijani sklep je bil obremenjen z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, vendar je glede na naravo kršitev, te lahko odpravilo višje sodišče samo (prvi odstavek 354. člena ZPP). Zato sklepa ni razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Ker je bila odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka pravilna, je višje sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Zaradi bistvene kršitve določb postopka pa je višje sodišče poseglo v III. točko izreka (sklep o stroških) in le to spremenilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 154. členu ZPP v zvezi s 165. členom ZPP in 42. členom ZNP-1. Nasprotna udeleženka in predlagatelj sta priglasila vsak svoje stroške pritožbenega postopka, to je v zvezi s pritožbo in z odgovorom na pritožbo. Ker je nasprotna udeleženka delno uspela v pritožbenem postopku glede stroškovne odločitve v izpodbijanem sklepu, je uspeh vsake stranke delen. Iz teh razlogov je višje sodišče odločilo, da je najprimerneje, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Prim. VSL sklep I Cpg 568/2022 z dne 22. 12. 2022 in VSK sklep Cpg 40/2021 z dne 3. 6. 2021.