Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnine, ni pa pristojno odločati o utemeljenosti takšnega sklepa o izvršbi.

Že vknjižena zastavna pravica v korist upnika je ovira za vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi. Upnik z zaznambo izvršbe ne pridobi še ene hipoteke na isti nepremičnini, ampak zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje že vknjižba hipoteke (čl. 87/III ZZK-1).

Izrek

Pritožbi se delno u g o d i in se izpodbijani sklep s p r e m e n i v točki 2 izreka tako, da se vknjižba hipoteke za terjatev glavnice v znesku 229.375,72 EUR s pripadki, zapadle 06.11.2002, v korist upnika S. L. d.o.o., ne opravi. Hkrati se dovoli izbris po točki 2 izreka izpodbijanega sklepa vknjižene hipoteke in izbris nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

V preostalem delu se pritožba dolžnice z a v r n e in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki 1 izreka potrdi. Hkrati se dovoli izbris nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi spisa.

Dolžnica sama trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju opr. št. In 02/88 z dne 12.01.2004, pri nepremičnini parc. št. ... in ..., vpisani v vložni številki ..., k. o. ..., last dolžnice I. O. do celote, dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke za terjatev glavnice v znesku 229.375,72 EUR s pripadki, zapadle 06.11.2002, v korist upnika S. L. d.o.o. Proti takšnemu sklepu se je pritožila dolžnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi je navedla, da je zoper sklep o izvršbi pravočasno vložila ugovor, v katerem še ni odločeno. Ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen, je sklep zemljiškoknjižnega sodišča v točki 1 neutemeljen in izdan preuranjeno. V zvezi z zaznambo sklepa o izvršbi, pa tudi vknjižbo hipoteke, je opozorila, da je neutemeljena tudi višina glavnice, in se pri tem sklicevala na navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Neutemeljen je tudi v sklepu naveden datum zapadlosti, saj terjatev sploh še ni zapadla. Izpodbijani sklep pa je tudi v nasprotju z upnikovim predlogom za izvršbo, v katerem je ta zahteval najprej zaznambo postopka in kasneje sklepa o izvršbi, sodišče prve stopnje pa o uvedbi zaznambe postopka sploh ni odločalo. Predlagala je, da se sklep sodišča prve stopnje v celoti razveljavi, upnici pa naloži plačilo stroškov te pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča druge stopnje do plačila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbena navedba, da je izpodbijani sklep v delu, v katerem je dovoljena zaznamba sklepa o izvršbi, preuranjen, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen, je neutemeljena. Na podlagi čl. 86/I Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Obvestilu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen sklep o izvršbi. Izvršba pa se v skladu s čl. 46/I Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Upnik pa praviloma ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. ZIZ glede zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot prvega od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine, ne določa drugače, zato se zaznamba sklepa o izvršbi opravi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi in obvestila izvršilnega sodišča in zanjo ni potrebna pravnomočnost sklepa o izvršbi.

Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede višine glavnice in dospelosti terjatve. Pri odločanju o vpisih, v katerih odloča po uradni dolžnosti, odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi čl. 148 ZZK-1 samo o naslednjih pogojih: če listina, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis; če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen; če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon.

Zemljiškoknjižno sodišče pa ne odloča o tem, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se vpis zahteva. V sklepu o izvršbi, ki je podlaga za vpis v konkretnem primeru, je nepremičnina označena z identifikacijskim znakom po čl. 3/I, tč. 5 ZZK-1, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, torej s parcelno številko in k. o. (parc. št. ... in ... k. o S.). V sklepu o izvršbi je oseba, v korist katere je zaznamba izvršbe dovoljena, navedena s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo in sicer s firmo oz. imenom in sedežem ter poslovnim naslovom (S. L. d.o.o.). Vpis je po stanju v zemljiški knjigi dovoljen, saj je lastnica v sklepu o izvršbe navedenih nepremičnin dolžnica do celote, po stanju zemljiške knjige pa tudi ne izhajajo druge ovire za zaznambo sklepa o izvršbi. Prav tako so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa. Zemljiškoknjižno sodišče je po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča odločilo o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče med drugim dovolilo tudi izvršbo na nepremičnine dolžnice. Zemljiškoknjižno sodišče je v konkretnem primeru izvršilo vpis, ki ga je odredilo izvršilno sodišče, ni pa pristojno odločati o utemeljenosti takšnega sklepa o izvršbi. Navedbe dolžnice, ki se nanašajo na višino glavnice in zapadlost terjatve, v zemljiškoknjižnem postopku niso pravdno pomembne, saj je zemljiškoknjižno sodišče vezano na sklep o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnine. Dolžnica sklepa o izvršbi v zemljiškoknjižnem postopku ne more izpodbijati, ampak je pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, ugovor, ki ga je dolžnica vložila in o katerem je pristojno odločati izvršilno sodišče. Če bo dolžnica z ugovorom uspela in bo izvršilno sodišče sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavilo oz. spremenilo tako, da bo predlog za izvršbo na nepremičnine zavrnilo oz. zavrglo, bo zemljiškoknjižno sodišče v skladu s čl. 90 ZZK-1 na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe.

Pritožba prav tako nima prav, da bi sodišče prve stopnje moralo odločati o zaznambi izvršilnega postopka, kot je to predlagal upnik. Sodišče prve stopnje namreč nima nobene podlage za odločanje o zaznambi začetka izvršilnega postopka v zemljiški knjigi. Izvršba se začne opravljati na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe (čl. 46 ZIZ) in ne z vložitvijo predloga za izvršbo, s katerim se izvršilni postopek začne. Zato se začetek izvršilnega postopka (vložitev predloga za izvršbo) v zemljiški knjigi ne zaznamuje, saj ZIZ tega ne določa, ampak se napravi le plomba. Čl. 63/I ZZK-1 določa, da je zaznamba glavni vpis, s katerim se opravi vpis oz. izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiški knjigi. ZIZ pa v čl. 170 določa, da sodišče zaznamuje le sklep o izvršbi na nepremičnine. Pa tudi na podlagi čl. 167 ZIZ je eno od izvršilnih dejanj, ki se opravijo v postopku izvršbe na nepremičnine, le zaznamba sklepa, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnine.

Glede na navedeno je pritožba v delu, ki se nanaša na zaznambo sklepa o izvršbi, neutemeljena, zato je sodišče druge stopnje sklep zemljiškoknjižne sodnice v točki 1 izreka potrdilo. Hkrati pa je dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi zaznambe sklepa o izvršbi (čl. 161/III, tč. 2 ZZK-1).

Pritožba pa je utemeljena v delu, v katerem izpodbija dovoljeno vknjižbo hipoteke v korist upnika. V konkretnem primeru namreč obstaja ovira za vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi. Čl. 87/II in III ZZK-1 določa, da ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, vendar le, če ni hipoteke pridobil že prej. Če pa je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, izdan na predlog upnika, v čigar korist je bila predznamovana zastavna pravica oz. v čigar korist je bila že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oz. vknjižba te hipoteke. Če v primeru iz prejšnjega stavka zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, odloči, da zaznamba učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje predznamba ali vknjižba navedene hipoteke. Na podlagi notarskega zapisa SV-704/2001 z dne 22.03.2001, ki ga je sestavila notarka N. K., ki je izvršilni naslov v konkretni zadevi, je bila na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju opr. št. Z ... z dne 28.05.2001 pri zgoraj navedeni nepremičnini dolžnice že vknjižena zastavna pravica v korist upnika, zato upnik z zaznambo izvršbe ne pridobi še ene hipoteke na isti nepremičnini, ampak zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje že vknjižena hipoteka. Pritožba je torej v tem delu utemeljena, zato je sodišče druge stopnje na podlagi čl. 161/III, tč. 3 ZZK-1 izpodbijani sklep v točki 2 izreka spremenilo tako, da je odločilo, da se vknjižba hipoteke v korist upnika ne opravi. Hkrati pa je dovolilo izbris na podlagi sklepa o izvršbi vknjižene hipoteke in tudi izbris nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Dolžnica trpi svoje stroške pritožbenega postopka (čl. 119 ZZK-1 v zv. s čl. 35/I Zakona o nepravdnem postopku).