Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vročilnica je listina, ki ima vse elemente javne listine, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična, pri čemer je breme, da dovolj konkretizirano in z višjim dokaznim standardom izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice na pritožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
Zgolj z enostransko listino, to je z lastnoročnim zapisom datuma prejema na kuverti dolžnica dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti.
Prav tako dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti izpostavljeni podatek iz portala e-izvršba, kjer se kot datum procesnega dejanja pri vročilnici, ki dokazuje datum vročitve sklepa o izvršbi dolžnici, navaja datum 1. 4. 2022. Ta datum predstavlja le datum opravljenega procesnega dejanja sodišča v spisu, to je datum, ko je bila (s strani pošte prejeta) vročilnica vnesena in zaznamovana v elektronski spis.
I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.
II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbe.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor dolžnice kot prepozen zavrže. 2. Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija dolžnica. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo datum vročitve sklepa o izvršbi. Trdi, da ga je prejela 31. 3. 2022, zaradi česar je bil rok za vložitev ugovora 8. 4. 2022. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je sklep o izvršbi prejela že 30. 3. 2022, saj si je na sodno kuverto zapisala, da je poštno pošiljko dvignila 31. 3. 2022. Dolžnica je zaposlena v računovodskem servisu in se zaveda kako pomembno je, da si zabeleži točen dan prevzema sodne pošiljke. Prilaga kopijo sodne kuverte z zapisanim datumom prejema. Predlaga še, da sodišče naredi poizvedbe pri Pošti Slovenije glede vročitve predmetne pošiljke, ker sama na portalu Pošte za sledenje pošiljk za sporno pošiljko podatkov ni uspela dobiti. Dodaja, da iz portala e-izvršba izhaja, da je bila vročilnica dolžnici vročena šele 1. 4. 2022 in njen ugovor ni prepozen. Zahteva povrnitev stroškov pritožbe.
3. Upnik na pritožbo dolžnice ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).
6. Glede na podatke vročilnice o vročitvi sklepa o izvršbi dolžnici, ki se nahaja v spisu, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil sklep o izvršbi v predmetni izvršilni zadevi dolžnici vročen 30. 3. 2022. Iz vročilnice izhaja, da je dolžnica pisanje prevzela osebno, pri tem pa 30. 3. 2022 kot datum prevzema in vročitve sama izpisala tako s številko kot tudi z besedo, in kar je na vročilnici brez pripomb s svojim podpisom potrdil tudi vročevalec. Na 30. 3. 2022 datira tudi žig pošte na vročilnici, ki dokazuje, da je tega dne (in ne kasneje) pošta že izpolnjeno vročilnico prejela.1
7. Vročilnica je listina, ki ima vse elemente javne listine, saj je sestavljena na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dovoljeno je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična (prim. četrti odstavek 224. člena ZPP ter šesti in sedmi odstavek 149. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je breme, da dovolj konkretizirano in z višjim dokaznim standardom izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice na pritožniku. Ta mora svoje trditve prepričljivo utemeljiti in zanje predložiti tudi ustrezne dokaze, ki ob obravnavi pritožbe vzbudijo resen dvom v pravilnost vročitve.
8. Zgolj z enostransko listino, to je z lastnoročnim zapisom datuma prejema na kuverti dolžnica dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti. Če gre slediti njenim trditvam o tem, da se kot računovodska delavka zaveda pomembnosti, da si zabeleži točen dan prevzema sodne pošiljke, se je tega gotovo zavedala tudi ob podpisu same vročilnice, v kateri je na dveh mestih navedla kot datum prejema 30. 3. 2022. Zakaj je prišlo ob zatrjevani skrbnosti s strani dolžnice do navedbe različnih datumov, dolžnica ne pojasni.
9. Prav tako dokazne vrednosti vročilnice ne more izpodbiti izpostavljeni podatek iz portala e-izvršba, kjer se kot datum procesnega dejanja pri vročilnici, ki dokazuje datum vročitve sklepa o izvršbi dolžnici, navaja datum 1. 4. 2022. Ta datum predstavlja le datum opravljenega procesnega dejanja sodišča v spisu, to je datum, ko je bila (s strani pošte prejeta vročilnica) vnesena in zaznamovana v elektronski spis.
10. Višje sodišče verjame dolžnici, da na spletnem portalu Pošte v aplikaciji za sledenje poštnih pošiljk sporne vročitve ni mogla preveriti. Iz k pritožbi priloženega izpisa je namreč razvidno, da je bilo iskanje opravljeno 20. 5. 2022, iz predloženega obvestila o prispelem pismu pa, da je bil prvi poskus vročitve opravljen že 17. 3. 2022. Aplikacija pa omogoča sledenje pošiljk le za pošiljke, ki so bile sprejete v notranjem in mednarodnem prometu v zadnjih dveh mesecih (Navodila za uporabnike, dostopna v aplikaciji). Glede na datum vpogleda, ki je bil opravljen več kot dva meseca po tem, ko je pošta sprejela sklep o izvršbi v vročanje, sledenje ni bilo več mogoče. A to niti ni (bilo) potrebno. V spisu se namreč (že) nahaja vročilnica, ki potrjuje tako samo vročitev kot tudi datum vročitve sklepa o izvršbi dolžnici. Dolžnica bi vročilnico lahko kadarkoli vpogledala in iz nje ugotovila, da je kot datum vročitve sama navedla in potrdila prav 30. 3. 2022 in se z namenom izpodbijanja vročilnice do slednje tudi opredelila, česar pa ni storila.
11. Zaradi vsega zgoraj navedenega dolžnici pri višjem sodišču ni uspelo vzbuditi dvoma v vročilnico in v njej potrjen datum vročitve sklep o izvršbi dolžnici. Rok za ugovor je tako dolžnici začel teči naslednji dan po vročitvi (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), torej 31. 3. 2022, in se je iztekel s pretekom 7. 4. 2022. Ugovor dolžnice, vložen šele 8. 4. 2022, je bil tako vložen po preteku 8 dnevnega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ), kar je prepozno in je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, podane pa tudi niso kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je to na podlagi 2. točke 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, dolžničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče sprejelo na podlagi določbe prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker dolžnica ni uspela s pritožbo, je višje sodišče ob uporabi šestega odstavka 38. člena ZIZ in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, odločilo, da sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1 Prim. sklepa VSRS II Ips 844/2009 z dne 2. 12. 2010 in II Ips 451/2003 z dne 15. 1. 2004.