Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 93/2003

ECLI:SI:VSRS:2004:II.IPS.93.2003 Civilni oddelek

dokazovanje dokazni predlog dokazni sklep nevezanost sodišča na dokazni sklep zavarovalnina splošni pogoji zavarovanja nezgodno zavarovanje pogodbena domneva o vzročni zvezi vožnja pod vplivom alkohola izguba zavarovalnih pravic
Vrhovno sodišče
26. februar 2004
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Neizvedba vseh predlaganih dokazov ne predstavlja nobene procesne kršitve. Po drugem odstavku 213. člena ZPP je sodišče tisto, ki odloča o tem, kateri dokazi o zatrjevanih odločilnih dejstvih se naj izvedejo. Še več, v procesu dokazovanja sodišče pri oceni že izvedenih dokazov lahko ugotovi, da je določeno dejstvo dokazno in zato opusti izvedbo drugih že dopuščenih dokazov. Gre torej za pravico sodišča do izbire dokazov in presoje že izvedenih dokazov, ne pa za njegovo dolžnost izvesti vse predlagane dokaze. Zato tožnikom ni bila odvzeta možnost dokazovanja o neobstoju vzročne zveze med delovanjem alkohola na zavarovanca in prometno nesrečo. Razlogi sodišča prve stopnje ne pomenijo samo, da tožnikom ni uspelo izpodbiti pogodbeno dogovorjene domneve o vzročni zvezi, ampak tudi, da je sodišče kljub tej domnevi še samo ugotavljalo okoliščine, ki so pomembne za presojo vzročne zveze, jih ugotovilo in tudi zaključilo, da je vzročna zveza med delovanjem alkohola na zavarovanca in obravnavano nesrečo dokazana.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Na regionalni cesti Soteska Črnomelj izven naselja je v križišču z lokalno cesto Semič Ručetna vas 17.12.1994 okoli tretje ure zjutraj prišlo do prometne nesreče, v kateri je voznik osebnega avtomobila zbil pešca D. V., ki je v nesreči umrl. Njegova otroka in žena v tej pravdni zadevi na podlagi pogodbe o nezgodnem zavarovanju od toženke zahtevajo vsak 1/3 za primer smrti zavarovanca dogovorjene zavarovalne vsote 5.000.000 SIT. Sodišče prve stopnje je v tretjem sojenju zaradi ugotovljenega alkohola v peščevi krvi zavrnilo njihove tožbene zahtevke, sodišče druge stopnje pa je njihovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Tožniki v pravočasni reviziji proti sodbi druge stopnje uveljavljajo vse revizijske razloge, predlagajo pa odločitev v smislu 379. in 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Revizija sprejema dejstvo, da je na zavarovanca deloval alkohol in sprejema tudi, da bi bile izključene vse toženkine obveznosti, ki nastanejo zaradi dokazane vzročne zveze, če je imel zavarovanec v krvi vrednost alkohola nad 1 promil. Tožniki revizijo vlagajo zato, ker menijo, da so bili prikrajšani v pravici dokazovati, da delovanje alkohola ni v vzročni zvezi z nesrečo. Obe sodišči namreč določila splošnih pogojev razumeta tako, da je odločilna zgolj ocena ravnanja toženkinega zavarovanca, ne pa tretjega, torej voznika avtomobila. S tem se ni mogoče v celoti strinjati. Odločilne so tudi vse tiste okoliščine, ki dokazujejo, da ravnanje zavarovanca, pa čeprav pijanega, sploh ni povzročilo nezgode oziroma, da je vzrok nezgode okoliščina, ki je izven sfere zavarovančevega ravnanja. Dokazuje se lahko torej, da bi do nesreče prišlo tudi, če bi bil zavarovanec v enakih okoliščinah trezen. Tožniki so v tej zadevi dokazovali obstoj takih objektivnih okoliščin. Način voznikove vožnje je tista objektivna okoliščina, ki je tudi trezen pešec ne bi mogel slutiti. Tožniki dokazujejo, da je bila pešcu odvzeta možnost zaznave vozila, ker to ni imelo prižganih luči. Ob veliki preglednosti je šlo za jasen signal zavarovancu, da je cestišče prosto. Sicer pa prečno prečkanje ceste samo po sebi ni povsem neobičajno. Zato je odvečno razpravljanje, ali je zavarovanec pravilno prečkal cesto in kakšen motiv je imel za to. Revizija opozarja na del izvedenkinega mnenja, da ni v celoti izključiti možnosti, da se je avtomobil približeval križišču z veliko hitrostjo in z ugasnjenimi lučmi, v tem primeru pa je razumljivo, da bi vidne zaznave zatajile tudi pri treznem človeku. Ob pravilnem razumevanju materialnopravnih podlag je za uspeh tožnikov v tej pravdi bistvenega pomena prav dokazovanje, da je voznik pripeljal v križišče z ugasnjenimi lučmi in veliko hitrostjo. Zato bi sodišče moralo izvesti vse dokaze, ki so jih predlagali tožniki, torej jim dati možnost, da to dokazujejo tudi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja Razvojnega centra Celje, kot so predlagali na obravnavi 29.1.2001. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizija s trditvijo, da naj bi bila tožnikom odvzeta možnost dokazovanja o neobstoju vzročne zveze, niti vsebinsko niti z navedbo zakonske določbe ni opredelila, katero procesno kršitev očita nižjima sodiščema. Zato revizijsko sodišče uvodoma poudarja, da neizvedba vseh predlaganih dokazov ne predstavlja nobene procesne kršitve. Po drugem odstavku 213. člena ZPP je sodišče tisto, ki odloča o tem, kateri dokazi o zatrjevanih odločilnih dejstvih se naj izvedejo. Še več, v procesu dokazovanja sodišče pri oceni že izvedenih dokazov lahko ugotovi, da je določeno dejstvo dokazno in zato opusti izvedbo drugih že dopuščenih dokazov. Gre torej za pravico sodišča do izbire dokazov in presoje že izvedenih dokazov, ne pa za njegovo dolžnost izvesti vse predlagane dokaze.

V obravnavani zadevi so tožniki po prejemu prvega razveljavitvenega sklepa pritožbenega sodišča in upoštevajoč njegove razloge pričeli zatrjevati, da naj bi voznik osebnega avtomobila pred križiščem ugasnil luči, da bi se izognil policijski kontroli oziroma identifikaciji svojega vozila. Po prejemu drugega razveljavitvenega sklepa pa se je njihov dokazni predlog na obravnavi 29.1.2001 glasil, naj se izvede dokaz z dopolnitvijo izvedenskega mnenja Razvojnega centra Celje, ki naj pregleda dopolnilno strokovno mnenje Centra za kriminalistično tehnične preiskave z dne 14.3.2000 in po dodatnem zaslišanju prič, ki so bile že zaslišane in katerih zaslišanje še predlagajo, odgovori na vprašanje, ali so luči na vozilu v času, ko se je to približevalo križišču in v času naleta v pešca, gorele ali ne. Sodišče je na tej obravnavi poleg ostalih sprejelo tudi ta dokazni predlog. V nadaljnjem dokaznem postopku je vpogledalo dopolnilno strokovno mnenje z dne 14.3.2000, ponovno zaslišalo eno pričo in na novo še eno, pribavilo je mnenje izvedenke alkoholometrične stroke, nato pa vse izvedene dokaze tudi ocenilo. Rezultat te ocene je bila dejanska ugotovitev, da so luči na osebnem avtomobilu gorele. Tako je bilo prvo strokovno mnenje Centra za kriminalistično tehnične preiskave, taka je bila tudi njegova dopolnitev, ki ji tožniki niso ugovarjali, le iztrgano iz celote so si po svoje razlagali njegov posamezni del. Ker je izvedensko mnenje Razvojnega centra Celje v kazenskem spisu upoštevalo prvo strokovno mnenje, da sta v trenutku trčenja goreli obe zasenčeni luči (priloga A3 spisa, str. 7 tega mnenja) in glede na rezultat dokazovanja v pravdnem postopku o tej okoliščini ni jasno, kakšni novi podatki bi lahko služili Razvojnemu centru Celje, da bi v predlagani dopolnitvi upošteval trditev tožnikov o ugasnjenih lučeh. Sodišče ni dolžno v nedogled izvajati predlagane dokaze. Kadar na podlagi že izvedenega dokaznega postopka ugotovi, kaj je dokazano, ostale dokazne predloge zavrne ne glede na to, da je morebiti nekaterim od njih že ugodilo, kot je bilo že pojasnjeno. Zato ne gre za revizijsko zatrjevano nemožnost dokazovanja oziroma izpodbijanja pogodbene domneve.

Pravna podlaga za odločanje v tej zadevi je v 935. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), v pogodbi o kolektivnem nezgodnem zavarovanju in splošnih pogojih NE-91 NM, ki so sestavni del pogodbe. Poleg v zakonu izključenih nevarnosti se lahko s pogodbo o nezgodnem zavarovanju iz zavarovanja izključi tudi druge nevarnosti. Po 8. točki prvega odstavka 9. člena navedenih splošnih pogojev je izključena obveznost zavarovalnice za nezgodo, ki nastane zaradi dokazane vzročne zveze delovanja alkohola na zavarovanca pri nezgodi. Določena je tudi pogodbena domneva, po kateri se šteje, če se ne dokaže nasprotno, da je nezgoda nastala zaradi dokazanega delovanja alkohola na zavarovanca, če je imel zavarovanec, ki ni voznik, ob nezgodi več kot 1 promil alkohola v krvi. Pokojni D. V. je imel ob nezgodi 1.23 promila alkohola v krvi. Pravilna so revizijska izvajanja, da je bilo zato za tožnike pomembno dokazovanje, da je vzrok nesreče okoliščina, ki je bila izven zavarovančeve sfere oziroma v konkretnem primeru dejstvo, da naj bi voznik osebnega avtomobila pripeljal v križišče z ugasnjenimi lučmi. Vendar je sodišče na podlagi ocene izpovedi prič in rezultata strokovnega mnenja z dopolnitvijo vred ugotovilo, da je imelo vozilo prižgane zasenčene luči, ker je bila nitka v levem žarometu delno deformirana. Te luči bi glede na nočni čas in raven odsek ceste pešec moral opaziti. S pomočjo izvedenke alkoholometrične stroke pa je tudi ugotovilo, kako taka stopnja alkoholiziranosti vpliva na peščevo zaznavo, presojo in ravnanje v prometu. Ugotovilo je, da D. V. zaradi alkoholiziranosti ni pravilno ocenil prometne situacije in da se je odločil za neprevilno in tvegano prečkanje križišča v trenutku, ko se mu je približevalo vozilo. Sodišče je zato zaključilo, da je med takim njegovim ravnanjem in alkoholiziranostjo dokazana vzročna zveza.

Pravkar povzeti razlogi sodišča prve stopnje ne pomenijo samo, da tožnikom ni uspelo izpodbiti pogodbeno dogovorjene domneve o vzročni zvezi, ampak tudi, da je sodišče kljub tej domnevi še samo ugotavljalo okoliščine, ki so pomembne za presojo vzročne zveze, jih ugotovilo in tudi zaključilo, da je vzročna zveza med delovanjem alkohola na zavarovanca in obravnavano nesrečo dokazana.

Revizijsko sodišče je po vsem obrazloženem moralo na podlagi 378. člena ZPP zavrniti revizijo tožnikov, z njo pa tudi njihove priglašene revizijske stroške.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia