Jedro

Ker je edini družbenik in zakoniti zastopnik tožene stranke, ki v postopku ni imela pooblaščenca, umrl, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep o prekinitvi postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek, ker je zakoniti zastopnik tožene stranke umrl, tožena stranka pa ni imela pooblaščenca v pravdi.

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki 1. odstavka 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške tega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo na 2. točko 205. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1, navedena določba ZPP-1 (pri čemer je očitno mišljena 2. točka 1. odstavka 205. člena ZPP-1) pa je uporabljena nepravilno, kar je pa vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, s čimer je storjena bistvena kršitev določb ZPP. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo preuranjeno, saj se pravdni postopek sploh še ni začel. Iz določbe 1. odstavka 189. člena izhaja, da se pravdni postopek začne z vročitvijo tožbe toženi stranki. Določbe 2. točke 1. odstavka 205. člena ZPP je možno uporabiti v teku pravdnega postopka. V predmetni zadevi pa vročitev toženi stranki še ni bila opravljena, saj iz podatkov spisa izhaja (pripomba vročevalca na vrnjeni vročilnici), da je bila tožba s pozivom za odgovor na tožbo dne 6. 7. 2010 puščena v naslovnikovem predalčniku, ker ni bilo možno sodne pošiljke osebno vročiti naslovniku. Iz podatkov spisa tudi izhaja, da je odvetnik I.M. kot pooblaščenec I.K. in B.K., ki sta otroka pokojnega zakonitega zastopnika tožene stranke I.K., z dopisom obvestil sodišče, da je bilo pri pregledu navedene sodne pošiljke ugotovljeno, da se vsebina pisma nanaša na tožbo M.K. zoper družbo K. d.o.o...“, kakor tudi, da tožena stranka nima zakonitega zastopnika niti pooblaščenca za vročanje sodnih pisem. Na tej podlagi je predlagal prekinitev postopka in navedel podatke o zapuščinskem postopku za pokojnim I.K.. Ker tožba še ni bila vročena toženi stranki in se pravdni postopek zaradi tega še sploh ni začel, ga tudi ni mogoče prekiniti. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedenem v citiranem določilu in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in na katere opozarja pritožba, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je poslalo tožbo tožeče stranke na naslov tožene stranke in prejelo dne 20. 7. 2010 obvestilo s strani pooblaščenca dedičev po pokojnem edinem družbeniku in zakonitem zastopniku tožene stranke, v katerem je sodišče obvestil, da družba nima zakonitega zastopnika in pooblaščenca za vročanje pisanj niti drugega pooblaščenca, ki bi bil v imenu družbe pooblaščen za zastopanje tožene stranke. Tožba tožeče stranke še ni bila vročena toženi stranki, sodišče pa je vpogledalo v izpisek AJPES-a in ugotovilo, da je dejansko edini družbenik in zastopnik tožene stranke pokojni I.K.. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje postopek pravilno prekinilo na podlagi določbe 2. točke 1. odstavka 205. člena ZPP, ki določa, da se postopek prekine, če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanja, pa stranka nima pooblaščenca v pravdi.

Neutemeljeno pritožba uveljavlja, da je sodišče prve stopnje preuranjeno izdalo sklep o prekinitvi postopka, saj pravdni postopek še ni začel teči. Iz določbe 1. odstavka 189. člena ZPP izhaja, da se pravda začne z vročitvijo tožbe toženi stranki, vendar je zmotno razlogovanje pritožbe, da je določbo 2. točke 1. odstavka 205. člena ZPP možno uporabiti le v teku pravdnega postopka. Po določbi 179. člena ZPP se pravdni postopek začne s tožbo. Tožba je tožnikova zahteva za pravno varstvo in s tožbo tožnik zahteva od sodišča, naj mu proti določenemu tožencu nudi pravno varstvo določene vsebine. Tožba (vložitev tožbe) je torej procesno dejanje tožnika. Z vložitvijo tožbe se začne pravdni postopek in se vzpostavi razmerje med tožnikom in sodiščem. Pravda kot trostransko razmerje (med tožnikom, tožencem in sodiščem) pa se začne šele z vročitvijo tožbe tožencu. Ker ZPP v 205. členu govori o prekinitvi postopka in ne pravde, je sodišče prve stopnje pravilno v skladu z 2. točko 1. odstavka 205. člena ZPP postopek prekinilo, ker je zakoniti zastopnik tožene stranke umrl, tožena stranka pa ni imela pooblaščenca v pravdi.

Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.