Jedro

Če pisne oporoke pred pričami zapustnik ne podpiše, če jo ne podpišeta priči ali če zapustnik ne izjavi, da je to njegova oporoka, takšna oporoka pred pričami sploh veljavno ne nastane oziroma je nična. Tožnika bi v takšnem primeru lahko postavila tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti oporoke. V primeru suma na ponarejenost zapustničinega podpisa bi lahko postavila zahtevek za ugotovitev nepristnosti listine (oporoke) po prvem odstavku 181. člena ZPP. Postavila pa sta oblikovalni, razveljavitveni zahtevek, zato je treba vse njune navedbe presojati skozi to prizmo. Razveljavitev oporoke se lahko zahteva zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let, ali zaradi grožnje oziroma sile, zvijače ali zmote (prvi odstavek 61. člena ZD).

Tožnika dejstva, da oporoka ni veljavno nastala oziroma da je v resnici zapustnica ni podpisala, nista uspela dokazati. Imela sta možnost dokazovanja z izvedencem grafologom, pa sta ta dokazni predlog opustila. Prav tako nista dokaz(ov)ala, da zapustnica ni bila razsodna, saj sta opustila tudi dokazni predlog za postavitev sodnega izvedenca psihiatrične oziroma medicinske stroke. Nazadnje so njune navedbe o zvijači ali zmoti povsem pavšalne, zato razveljavitveni zahtevek ne more biti utemeljen niti iz tega razloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 559,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje.

Obrazložitev

1. Tožnika sta bila v zapuščinskem postopku D 276/2019 po A. A., ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Brežicah, napotena na pravdo zaradi ugotovitve neveljavnosti oporoke. Sta zapustničina vnuka po njenem pokojnem sinu B. B., toženka je njena hči. V oporoki je zapustnica za dedinjo vsega svojega premoženja določila toženko.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se pisna oporoka oporočiteljice A. A. pred pričami z dne 12. 2. 2018 razveljavi in nima pravnega učinka, in zahtevek za povračilo pravdnih stroškov (I. točka izreka). Tožnikoma je naložilo, da tožnici plačata pravdne stroške v višini 2.945,69 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

3. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta tožnika. Predlagata, da jo višje sodišče spremeni tako, da njunemu zahtevku ugodi, podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Priglašata pritožbene stroške. Uvodoma navajata, da je sodišče ravnalo izrazito pristransko, strank postopka ni obravnavalo enakopravno, njegova obrazložitev pa je selektivna. Menita, da priče C. C., D. D., E. E., F. F., toženkina hči G. G. in toženka niso verodostojni. Njihove izpovedbe glede nastanka oporoke vsebujejo toliko neskladij, da je sodišče ne bi smelo šteti za veljavno; pritožba ta neskladja tudi konkretizirano izpostavlja. Sodišče bi moralo upoštevati, da bi o tem lahko verodostojno izpovedala edino zapustnica. Menita, da so vpleteni zavestno odlagali podpis pri notarju, saj oporoka s takšno vsebino ne bi odražala zapustničine resnične volje. Tudi izpovedbe glede zapisa dostavkov na oporoki s strani oporočnih prič ter postavitve posameznih oseb v prostoru so neskladne. Vse to kaže, da oporoka ni bila podpisana 12. 2. 2018, ampak očitno kasneje. Tožnikoma se zdi sporno tudi, da sta bili ves čas, ko naj bi se podpisovala oporoka, prisotni toženka, kateri je bilo z oporoko namenjeno premoženje, in njena hči, ki se glede na določila Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) lahko šteje za potencialno dedinjo in ima interes za takšno oporoko. Tožnika ne dvomita, da je F. F. napisala in natisnila oporoko, vendar vsebina nedvomno ni takšna, kot jo je želela zapustnica, če jo je ta sploh želela napisati. Zapustnica je ves čas govorila, da bo premoženje naklonila tistemu, ki bo zanjo skrbel, toženka in njen mož pa sta bila zaradi zdravstvenih težav sama odvisna od tuje pomoči. Mati tožnikov H. H. je pomagala vsem trem. Če bi bila zapustnica toženki res tako naklonjena, bi njej in njenemu možu dovolila prijavo na naslov ..., pa na naslovu nikoli nista bila prijavljena. E. E. se je očitno zaradi določenih zamer izrazito obrnil proti tožnikoma, ni ga mogoče šteti za resnicoljubnega. Tožnika sta prepričana, da zapustnica ni bila hinavska oziroma zahrbtna in nikoli ne bi njima oziroma njuni materi H. H. obrnila hrbet ter jim prikrivala oporoko, s katero se jih popolnoma izloči iz njenega premoženja. Možno je, da sta ji toženka oziroma njena hčerka dali v podpis oporoko in je mislila, da podpisuje nekaj drugega, toženkina hčerka pa je vse to potem še ustrezno uredila s pričama.

4. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko (tudi) tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka (prvi odstavek 64. člena ZD). Na oporoko se podpišeta tudi priči (drugi odstavek 64. člena ZD). Oporoko sicer lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti. Oporoka je neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, še ni bil star 15 let ali ni bil sposoben za razsojanje (prvi in drugi odstavek 59. člena ZD). Prav tako je neveljavna, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo napravi, zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti (prvi odstavek 60. člena ZD). Oporočna razpolaganja so neveljavna tudi tedaj, če je bil oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem (tretji odstavek 60. člena ZD).

7. Tožnika tekom celotne pravde in tudi še v pritožbi zmedeno navajata in mešata različne oblike in vzroke neveljavnosti oporoke. Če pisne oporoke pred pričami zapustnik sploh ne podpiše, če jo ne podpišeta priči ali če zapustnik ne izjavi, da je to njegova oporoka, takšna oporoka pred pričami sploh veljavno ne nastane oziroma je nična. Tožnika bi v takšnem primeru lahko postavila tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti oporoke. V primeru suma na ponarejenost zapustničinega podpisa bi lahko postavila zahtevek za ugotovitev nepristnosti listine (oporoke) po prvem odstavku 181. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).1 Postavila pa sta oblikovalni, razveljavitveni zahtevek, zato je treba vse njune navedbe presojati skozi to prizmo. Razveljavitev oporoke se lahko zahteva zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let, ali zaradi grožnje oziroma sile, zvijače ali zmote (prvi odstavek 61. člena ZD).

8. Sodišče prve stopnje je kljub skopim in nekonkretiziranim trditvam tožnikov2 izvedlo obsežen dokazni postopek, v katerem je zaslišalo vse vpletene (stranke postopka, oporočne priče, zapustničine sosede in prijatelje). Na podlagi vseh izvedenih dokazov je ugotovilo (6. točka obrazložitve sodbe), da je oporoka dne 12. 2. 2018 nastala tako, kot izhaja iz njene vsebine in kot je trdila toženka – pred dvema pričama, skladno z določbo prvega odstavka 64. člena ZD. Takšen potek dogodkov so potrdili vsi vpleteni, vključno z oporočnima pričama, ki glede na ugotovitve sodišča ne bi smeli imeti nobenega interesa za izid v tem postopku. Morebitna neskladja v njihovih izpovedbah (glede postavitve oseb v sobi, katera od prič je predlagala dopis dostavka, kdaj točno in na kakšen način so se dogovorili za sodelovanje pri podpisu oporoke itd.) so malenkostna, glede na časovno oddaljenost dogodka povsem razumljiva in življenjska, v pritožbi pa mestoma neustrezno povzeta oziroma vzeta iz konteksta. V zvezi s tem so neutemeljene navedbe o pristranskosti prvostopenjskega sodišča, saj se je sodišče tehtno in jasno opredelilo do vseh pomembnih okoliščin, ki sta jih navajali obe strani.

9. Kljub temu, da tožnika to težko sprejmeta, je dokazni postopek pokazal, da je zapustnica z oporoko vse svoje premoženje namenila svoji hčerki, toženki. Njuna nejevernost celovite in prepričljive dokazne ocene prvostopenjskega sodišča, skladne z 8. členom ZPP, ne omaje. Na pravilnost takšnega zaključka prav tako ne vplivajo navedbe o skrbi za zapustnico, o njeni obljubi o naklonitvi stanovanja prvemu tožniku, o prijavi toženke na zapustničin naslov itd. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, vse to na veljavnost oporoke ne vpliva, tako kot tudi ne dejstvo, da sta bili ob podpisu oporoke prisotni oporočna dedinja in njena hči. ZD namreč ne določa, da oporočni dedič pri podpisu oporoke s strani oporočitelja ne bi smel biti prisoten. Tožnika dejstva, da oporoka ni veljavno nastala oziroma da je v resnici zapustnica ni podpisala, nista uspela dokazati. Imela sta možnost dokazovanja z izvedencem grafologom, pa sta ta dokazni predlog opustila. Prav tako nista dokaz(ov)ala, da zapustnica ni bila razsodna, saj sta opustila tudi dokazni predlog za postavitev sodnega izvedenca psihiatrične oziroma medicinske stroke. Nazadnje so njune navedbe o zvijači ali zmoti povsem pavšalne, zato razveljavitveni zahtevek ne more biti utemeljen niti iz tega razloga. Izpodbijana oporoka je torej veljavna, saj je napravljena v obliki, kot jo določa zakon (64. člen ZD), oporočiteljica pa glede na ugotovljeno dejansko stanje ob njenem podpisu ni bila nerazsodna ali pod vplivom grožnje, sile, zvijače ali zmote.

10. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Toženki pa morata v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v vrednosti 750 točk oziroma 450 EUR (tar. št. 22/1 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), materialne stroške v višini 9 EUR (2 % po 11. členu OT) in 22 % DDV v višini 100,98 EUR, skupno 559,98 EUR. V primeru zamude ji morata plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka roka za plačilo (378. člen Obligacijskega zakonika).

1 Prim. VSL Sklep I Cp 2054/2017 z dne 10. 1. 2018. 2 Na pavšalnost in nesklepčnost tožbe je opozorila že toženka v odgovoru na tožbo.