Jedro

Za odločanje o predlogu za izločitev sodnika je pristojen predsednik sodišča, višje sodišče pa o tem odloča le v obsegu, ki je potreben za odločitev o pritožbi, vse v okviru presoje, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega oziroma insolvenčnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, katerega pravila se smiselno uporabljajo.

Ta izločitveni razlog ni podan, kadar gre za odločanje na isti stopnji postopka, četudi se stranka postopka s prejšnjo (tu celo pravnomočno) odločitvijo istega sodnika ne strinja.

Glede izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pa iz zgoraj citiranega zakonskega določila ne izhaja, da bi višje sodišče ob presoji pritožbe in s tem pravilnosti izdane sodne odločbe, presojalo, ali ta izločitveni razlog dejansko obstaja. To je stvar odločitve predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je za tako presojo pristojen. Višje sodišča pa mora preveriti zgolj, ali je bil sodnik, ki je izdal izpodbijano odločbo, pred tem s sklepom predsednika sodišča izločen.

Z izpodbijanim sklepom pa dolžnici tudi ni bila odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva. ZFPPIPP zaradi narave postopka, velikega števila udeležencev postopka in načela hitrosti postopka obnove postopka ne dovoljuje. Ob tem pa tako Ustava v 25. členu kot Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 13. členu zagotavljata le pravico do pritožbe zoper odločbe sodišča, ne pa tudi pravice do izrednih pravnih sredstev, kot je obnova postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnice za obnovo postopka.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da o njenem predlogu ne bi smela odločati sodnica, ki je izdala nezakonit sklep o začetku postopka osebnega stečaja, ki je obremenjen z nepravilnostjo, saj je bil izdan v nasprotju z 80. členom ZPP – na predlog upnika, ki ne obstaja. Zato so podane okoliščine oziroma izločitveni razlogi iz 5. oziroma 6. točke 70. člena ZPP. Zaradi evidentne kršitve sodnice obstaja vsaj dvom o njeni nepristranskosti. Izpodbijani sklep je sicer zakonit in temelji na 121. členu ZFPPIPP, vendar pa je po svoji vsebini neustaven, saj krši 25. člen ustavno zagotovljene pravice do pravnega sredstva, pa tudi pravico do poštenega sojenja v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah. Sojenje mora biti samo po sebi pošteno in učinkovito. Med drugim je nesporno, da je tudi v postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka prišlo do kršitve obveznih določil ZPP. Višje sodišče naj zato izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje, zaradi nastopa okoliščin, iz katerih izhaja dvom o nepristranskosti sodnice mag. A. A., pa naj sodnico v skladu z določili 5. in 6. točke 70. člena ZPP iz postopka odločanja v osebnem stečaju nad pritožnico izloči. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Dolžnica je vložila predlog za obnovo postopka v zvezi s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja in posledično pravnomočnim sklepom o začetku tega postopka, ki je bil z izpodbijanim sklepom zavržen s sklicevanjem na drugi odstavek 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.

5. Dolžnica tudi sama priznava, da je izpodbijani sklep zakonit, s čimer se strinja tudi višje sodišče. Ker v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče predlagati obnove postopka (drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP), je izpodbijani sklep pravilen.

6. Tega ne more spremeniti niti sklicevanje dolžnice na to, da obstajajo izločitveni razlogi glede sodnice, ki je ta sklep sprejela. Kateri koli sodnik bi o njenem predlogu odločal, bi moral tak predlog zavreči, saj ni dovoljen. To pomeni, da bi bil izid za dolžnico enak, tudi če bi sklep sprejel drug sodnik. Ob tem višje sodišče poudarja, da je za odločanje o predlogu za izločitev sodnika pristojen predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), višje sodišče pa o tem odloča le v obsegu, ki je potreben za odločitev o pritožbi, vse v okviru presoje, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega oziroma insolvenčnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, katerega pravila se smiselno uporabljajo (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP).

7. Dolžnica tako vsebinsko uveljavlja kršitev pravil 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če je pri izdelavi sodbe (ali sklepa – primerjaj 366. člen ZPP) sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka 70. člena ZPP) oziroma ki je bil s sklepom predsednika sodišča izločen. Iz 71. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP izhaja, da kadar obstajajo izločitveni razlogi iz (1. do) 5. točke 70. člena ZPP, sodnik svojega dela na zadevi ne sme več opravljati, če pa se uveljavlja razlog po 6. točki 70. člena ZPP, pa mora prenehati z delom na zadevi, ko izve za obstoj tega razloga.

8. Višje sodišče ugotavlja, da ne obstajajo razlogi za izločitev razpravljajoče sodnice, ki jih zatrjuje dolžnica.

9. Predlog za obnovo postopka se vloži pri sodišču, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji (prvi odstavek 397. člena ZPP), in o njem odloči sodnik (oziroma predsednik senata, ko gre za senatno sojenje), ki zadevo obravnava (prvi odstavek 398. člena ZPP). O predlogu je tako pravilno odločila razpravljajoča sodnica, ki ji tudi ni mogoče očitati, da je v isti zadevi sodelovala v postopku pred nižjim sodiščem, zdaj pa je odločila kot sodnica pritožbenega sodišča. Zato ni podan izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP, ki se za insolvenčne postopke uporablja na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP. Ta izločitveni razlog pa ni podan, kadar gre za odločanje na isti stopnji postopka, četudi se stranka postopka s prejšnjo (tu celo pravnomočno) odločitvijo istega sodnika ne strinja.

10. Glede izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP pa iz zgoraj citiranega zakonskega določila ne izhaja, da bi višje sodišče ob presoji pritožbe in s tem pravilnosti izdane sodne odločbe, presojalo, ali ta izločitveni razlog dejansko obstaja. To je stvar odločitve predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je za tako presojo pristojen. Višje sodišča pa mora preveriti zgolj, ali je bil sodnik, ki je izdal izpodbijano odločbo, pred tem s sklepom predsednika sodišča izločen. Tega dejstva pa dolžnica niti ne zatrjuje, prav tako kaj takega iz spisa ne izhaja.

11. Z izpodbijanim sklepom pa dolžnici tudi ni bila odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva. ZFPPIPP zaradi narave postopka, velikega števila udeležencev postopka in načela hitrosti postopka obnove postopka ne dovoljuje. Ob tem pa tako Ustava v 25. členu kot Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 13. členu zagotavljata le pravico do pritožbe zoper odločbe sodišča, ne pa tudi pravice do izrednih pravnih sredstev, kot je obnova postopka. Pritožba zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja je bila dolžnici zagotovljena in jo je izkoristila, o njeni pritožbi je odločilo Višje sodišče v Ljubljani. S tem je bilo dolžnici omogočeno pošteno sojenje in odločali sta z zakonom ustanovljeni pristojni sodišči (primerjaj 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin). Glede na navedeno niso utemeljene pritožbene navedbe v zvezi s temi kršitvami. Pravnomočna odločitev sodišča, kar sklep o začetku postopka osebnega stečaja nedvomno je, se šteje za pravilno, s predlogom za obnovo postopka pa vanjo v stečajnem postopku ni dovoljeno posegati.

12. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, sprejela jo je sodnica, za katero ne obstajajo izločitveni razlogi niti ni predsednik sodišča pred izdajo izpodbijanega sklepa izdal sklepa o njeni izločitvi, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.