Jedro

Neodvisna bančna garancija načeloma omogoča izplačilo tudi na podlagi neutemeljenega zahtevka, ker se ne preverja ali je resnično prišlo do kršitve temeljnega posla. To pravilo pa ni absolutno in v določenih redkih primerih lahko banka garant zavrne izplačilo, če je zahtevek očitno neutemeljen. Neutemeljenost pa mora izhajati že iz samega zahtevka za unovčenje, tako da jo lahko banka garant prepozna tudi brez kakršnegakoli presojanja ali pridobivanja podatkov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 1.208,72 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 120.591,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne njene stroške pravdnega postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka in višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oz. podredno, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je upravičenec iz bančne garancije, ki jo je izdala tožena stranka po naročilu A. d. o. o. (sedaj v stečaju). Slednji je bil izvajalec po gradbeni pogodbi s tožečo stranko za dela na ZD ..., enota ... S 17. členom gradbene pogodbe se je A. d. o. o. zavezal, da bo odpravil stvarne napake, ki se bodo pojavile po končanem prevzemu opravljenih pogodbenih del in daje garancijo za vsa opravljena dela, pri čemer garancijski roki začnejo teči z dnem uspešno opravljenega končnega prevzema pogodbenih del. Z 19. členom gradbene pogodbe sta pogodbenika dogovorila finančna zavarovanja naročnikove terjatve do izvajalca za odpravo napak v jamčevalnem roku. Tožena stranka kot garant je dne 15. 12. 2015 izdala bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku. Rok veljavnosti garancije je „_še 30 dni po poteku garancijskega roka, določenega v zgoraj navedeni pogodbi, vendar najkasneje do 28. 9. 2020_“. Dne 25. 9. 2020 je tožena stranka prejela zahtevek za izplačilo bančne garancije, 6. 10 . 2020 pa je tožena stranka zahtevek za izplačilo zavrnila. Tožeča stranka v tem sporu vtožuje plačilo po navedeni bančni garanciji, podredno pa zahteva isti znesek po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti.

6. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bančna garancija odvisna in bi moralo biti izkazano, da A. d. o. o. ni izpolnil svojih garancijskih obveznosti. Tožeča stranka ni navajala, da A. d. o. o. ne bi izpolnil svojih garancijskih obveznosti. Poleg tega je zahtevku za izplačilo po bančni garanciji priložila svoj dopis z dne 5. 8. 2020, s katerim je pozvala A. d. o. o. tik pred iztekom veljavnosti bančne garancije na njeno podaljšanje. Zato je sodišče prve stopnje zaključilo, da je tožeča stranka zahtevala izplačilo po bančni garanciji zaradi tega, ker A. d. o. o. ni zagotovil finančnega zavarovanja za odpravo napak za obdobje po 28. 9. 2020. Zahtevek je bil zato postavljen očitno neutemeljeno, saj ni dvoma, da dogodek, ki je bil pogoj za izplačilo, ni nastopil. 7. Za nadaljnjo obravnavo višje sodišče citira relevantne dele bančne garancije (priloga A3). V bančni garanciji je zapisano: „_S to garancijo se nepreklicno in brezpogojno zavezujemo, da bomo v 15 dneh po prejemu vašega prvega pisnega zahtevka in ne glede na kakršenkoli ugovor izvajalca plačali znesek 120.591,91 EUR, če izvajalec v garancijskem roku oziroma v roku, ko velja ta garancija, ne bo izpolnil svoje obveznosti, ki izhaja iz naslova garancijske obveznosti._ _Zahtevek za unovčitev garancije mora biti predložen banki in mora vsebovati:_ _1) originalno pismo za unovčenje garancije v skladu z zgornjim odstavkom in_ _2) predloženo izjavo Uprave RS za javna plačila, da so zahtevek za unovčenje podpisale osebe, ki so pooblaščene za zastopanje in_ _3) original Garancije št. 000-378._“

8. V zahtevku za unovčenje garancije (priloga A4) je tožeča stranka med drugim navedla: „_Upravičenec garancije ugotavljam, da izvajalec ni v celoti izpolnil obveznosti iz 17. in 19. člena Gradbene pogodbe […] in 5. člena Aneksa št. 5 h gradbeni pogodbi in s tem ni izpolnil svoje pogodbe obveznosti._ _Upravičenec garancije vam v prilogi pošiljam […] kopijo dopisa št. 406-7/2020-1 z dne 5. 8. 2020 o Obvestilu o skorajšnjem poteku veljavnosti garancije z odpravo napak […], poslanega podjetju A., d. o. o. - v stečaju […]._“

9. V 17. členu Gradbene pogodbe je določena obveznost izvajalca A. d. o. o., da bo odpravil vse stvarne napake, ki se bodo pokazale po končanem prevzemu opravljenih pogodbenih del in daje garancijo za vsa opravljena pogodbena dela za navedenimi garancijskimi roki. V 19. členu pa je določena obveznost izvajalca izročiti nepreklicno in brezpogojno bančno garancijo za odpravo napak v garancijskem roku. Rok trajanja finančnega zavarovanja je 60 dni daljši, kot je garancijski rok za solidnost gradnje objekta (10 let). Izvajalec lahko izroči finančno zavarovanje za odpravo napak, ki je izdano za krajši čas z možnostjo podaljšanja, vendar ne manj kot 5 let in 60 dni. V kolikor izvajalec ne predloži finančnega zavarovanja za odpravo napak vsaj 30 dni pred iztekom veljavnosti že predloženega finančnega zavarovanja za odpravo napak vsaj 30 dni pred iztekom veljavnosti že predloženega finančnega zavarovanja, lahko naročnik unovči veljavno finančno zavarovanje za odpravo napak. Poenostavljeno povedano in za obravnavani primer pomembno je, da 17. člen določa obveznost odprave stvarnih napak v garancijskem roku, 19. člen pa obveznost zagotoviti finančno zavarovanje (bančno garancijo) in izročiti novo bančno garancijo, če prejšnja poteče pred garancijskim rokom.

10. Bančna garancija je dala upravičencu zavarovanje le za primer kršitve po 17. členu gradbene pogodbe, to je za odpravo stvarnih napak.

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, pritožba pa tega ne izpodbija, da tožeča stranka nikdar ni trdila, da bi izvajalec A. d. o. o. dejansko kadarkoli prekršil obveznost po 17. členu gradbene pogodbe tj. da ne bi odpravil stvarnih napak v garancijskem roku. Zato višje sodišče zaključuje, da do stvarnih napak ni prišlo oziroma jih tožeča stranka ni nikdar navajala ali grajala.

12. Pritožba v bistvenem oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za odvisno bančno garancijo in ne za neodvisno. S tem stališčem se višje sodišče strinja. Besedilo bančne garancije ne daje podlage za sklep, da je odvisna od temeljnega posla tj. da bi moral upravičenec v zahtevku izkazati njegovo kršitev. K takemu zaključku privedejo deli besedila bančne garancije, ki določajo „_nepreklicno in brezpogojno zavezo_“ in „_ne glede na kakršenkoli ugovor izvajalca_“, pa tudi dokumenti, ki morajo biti predloženi zahtevku za unovčenje, saj ni mogoče zaključiti, da „_originalno pismo za unovčenje garancije v skladu z zgornjim odstavkom_“ pomeni, da bi kršitev iz temeljnega posla morala biti izkazana. Tudi del besedila bančne garancije, ki določa obveznost izplačila „_če izvajalec v garancijskem roku oziroma v roku, ko velja ta garancija ne bo izpolnil svoje obveznosti, ki izhaja iz naslova garancijske obveznosti_“ ne daje podlage za drugačen sklep, ker le opredeljuje namen za katerega je bilo zavarovanje dano.1 Tudi sklicevanje na temeljni posel v bančni garanciji ne spreminja njene narave.2 Vendar navedeno za ta primer ni bistveno, ker je bil zahtevek za unovčenje neutemeljen zaradi očitno neutemeljenega poziva za unovčenje garancije (t.i. unfair calling), kar je zatrjevala tožena stranka.

13. Neodvisna bančna garancija načeloma omogoča izplačilo tudi na podlagi neutemeljenega zahtevka, ker se ne preverja ali je resnično prišlo do kršitve temeljnega posla. To pravilo pa ni absolutno in v določenih redkih primerih lahko banka garant zavrne izplačilo, če je zahtevek očitno neutemeljen. Neutemeljenost pa mora izhajati že iz samega zahtevka za unovčenje, tako da jo lahko banka garant prepozna tudi brez kakršnegakoli presojanja ali pridobivanja podatkov.

14. Tožeča stranka je sama v pozivu za unovčenje garancije navajala, da izvajalec ni izpolnil 17. in 19. člena gradbene pogodbe. Pri tem je sama predložila tudi dopis z dne 5. 8. 2020 (priloga B6), v katerem je izvajalca A. d. o. o. obvestila, da jim mora najkasneje mesec dni pred pretekom veljavnosti obstoječe bančne garancije dostaviti novo, z veljavnostjo 5 let in 60 dni. Hkrati je tožeča stranka izvajalca obvestila, da če ne bodo zagotovili nove bančne garancije, bodo skladno z 19. členom gradbene pogodbe unovčili obstoječo. 15. Iz tega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka želela unovčiti bančno garancijo izključno iz razloga, ker izvajalec ni v roku zagotovil nove bančne garancije. Obveznost zagotoviti novo bančno garancijo pa ni bila zavarovana s predmetno bančno garancijo, saj je bila ta izdana le za zavarovanje obveznosti odprave stvarnih napak. Pri tem je ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka zahtevku za unovčenje sama navedla, da je izvajalec prekršil tudi 19. člen gradbene pogodbe in predložila gornji dopis, banki garantu v bistvu sama sporočila, da garancijo unovčuje iz drugih razlogov, kot pa zaradi tistih za katere je bila izdana. Ker se je tožena stranka že iz samega zahtevka za unovčenja in prilog lahko prepričala, da je zahtevek za unovčenje očitno neutemeljen, je izplačilo upravičeno zavrnila.3

16. Ker je odločitev sodišča prve stopnje že iz teh razlogov pravilna, se do drugih pritožbenih navedb višje sodišče ne bo opredeljevalo, ker za rešitev pritožbe niso pomembne.

17. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP)

18. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Stroški so odmerjeni v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT).

19. Tožena stranka je upravičena do stroškov za odgovor na pritožbo (tar. št. 21/1 OT) v višini 1.625 točk, materialnih izdatkov v skladu z 11. členom OT v višini 26,25 točk in 22% DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese 1.208,72 EUR Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

1 Tako tudi sodba VSRS III Ips 138/2014. 2 Enotna pravila za garancije na prvi poziv MTZ (EPGP, publ. 758 iz leta 2010), na katere se sicer obravnavana garancija ne sklicuje, npr. v 5. členu določajo, da sklicevanje na temeljni posel v garanciji za namen njegove identifikacije ne spreminja narave neodvisne garancije. (A reference in the guarantee to the underlying relationship for the purpose of identifying it does not change the independent nature of the guarantee.) 3 Tako tudi sodba VSL sodba I Cpg 350/2017.