Jedro

O premestitvi zapornika v drug zavod za prestajanje kazni zapora odloča direktor zavoda oz. generalni direktor uprave po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila tožniku na predlog direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni podaljšana začasna premestitev v Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor za obdobje treh mesecev. Iz obrazložitve izhaja, da je direktor Zavoda Dob pri Mirni za tožnika podal predlog za podaljšanje začasne premestitve zaradi vzdrževanja reda in discipline v zavodu. Obsojenec je bil v mariborski zavod premeščen iz razlogov ohranitve reda in discipline v zavodu in zaradi izvajanja osebnega načrta. Imel je težave pri izvajanju osebnega načrta zaradi problemov s komuniciranjem z zaposlenimi v matičnem zavodu. Proti zaposlenim je vložil tudi kazenske ovadbe in jim grozil ter sprožil civilno tožbo. Omenjeni postopki še vedno niso zaključeni, s svojim vedenjem pa je tudi vplival na druge obsojence, kar je vplivalo na ohranjanje reda in discipline v zavodu. Na podlagi navedenega prvostopni organ ocenjuje, da premestitev obsojenca v matični zavod zaenkrat še ni primerna in da še vedno obstajajo razlogi, zaradi katerih je bil obsojenec premeščen v mariborski zavod in kot pravno podlago navaja določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1). Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za pravosodje s svojo odločbo št. 720-442/2007/163 z dne 17. 10. 2011, s katero je zavrnilo pritožbene navedbe obsojenca v delu, da se v odločbi navajajo neresnična dejstva. Razen tega po pregledu spisovne dokumentacije ocenjuje, da je podaljšanje začasne namestitve obsojenca v ZPKZ Maribor smiselno, saj ima obsojenec v mariborskem zavodu manjšo možnost vpliva na soobsojence, hkrati pa lahko zavod zaradi manjšega števila obsojencev lažje ohranja red in disciplino v zavodu. Obsojenec namreč tudi v mariborskem zavodu še vedno vztraja s svojim nestrinjanjem z delom pravosodnih organov in posameznikov, kar se izraža tako v odnosu z delavci zavoda kot tudi s soobsojenci. Glede pritožbenih navedb, da uradne osebe prvostopenjskega organa, zoper katere je podal kazenske ovadbe, ne bi smele sodelovati v postopku, ugotavlja, da obsojenec za svoja navajanja ni predložil ustreznih dokazov, poleg tega pa samo dejstvo, da je stranka zoper uradno osebo poda kazensko ovadbo, ne more biti razlog, da bi morala biti (v času podaje kazenske ovadbe) tudi izločena iz upravnega postopka na podlagi 37. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

Tožnik v tožbi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ponavlja pritožbene ugovore glede dela posameznikov in pravosodnih organov, ponavlja pa tudi pritožbene ugovore glede izločitev uradnih oseb iz upravnega postopka. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločba, s katero je bila tožniku še za tri mesece podaljšana premestitev iz ZPKZ Dob v ZPKZ Maribor. Premeščanje obsojencev ureja ZIKS-1 v členih od 79. do 81. Po določbi prvega odstavka 79. člena ZIKS-1 se obsojenec lahko premesti iz enega v drug zavod ali oddelek zavoda v Republiki Sloveniji, če je to potrebno za izvajanje osebnega načrta ali delovnega programa zavoda oz. če to narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu, ali če to zaradi zagotavljanja varnosti obsojenca predlaga pristojna enota za zaščito ogroženih oseb po zakonu, ki ureja zaščito prič. Po določbi prvega odstavka 81. člena ZIKS-1 se postopek za premestitev začne na predlog direktorja zavoda, ali enote pristojne za zaščito prič, ali na prošnjo obsojenca, ali njegovih ožjih družinskih sorodnikov. V primeru, če to narekujejo razlogi varnosti ali interesi ohranitve reda in discipline v zavodu in med direktorjema zavodov ni doseženo soglasje odloča o premestitvi generalni direktor (četrti odstavek 81. člena ZIKS-1).

Glede na citirane določbe ZIKS-1 torej o premestitvi odloča direktor zavoda oz. generalni direktor uprave po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu. Pri uporabi prostega preudarka je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu (prvi dostavek 79. člena ZIKS-1). Če pa je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 40. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta preveri le, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ali ker je bila prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi sta upravna organa obrazložila, da še vedno obstajajo razlogi, da se tožniku premestitev v ZPKZ Maribor podaljša. Po mnenju sodišča sta upravna organa tudi pravilno uporabila določbe ZIKS-1. Pravilno je bilo uporabljeno tudi zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku. Tožbeni ugovori zato na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.