Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude družbe PETROL, d. d., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d. o. o., Ljubljana, in Boštjana Napasta, Ptuj, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Ulčar & partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 27. septembra 2011
sklenilo:
1.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Cerknici št. ZSV-297/2009 z dne 19. 1. 2010 v zvezi s plačilnim nalogom Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor št. 1000000017017 z dne 3. 6. 2008 in zoper sodbo Okrajnega sodišča v Cerknici št. ZSV-304/2009 z dne 19. 1. 2010 v zvezi s plačilnim nalogom Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor št. 1000000017076 z dne 3. 6. 2008 se zavrže.
2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 19. člena in 1. točke prvega odstavka 162. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Uradni list RS, št. 103/07 in 92/10) se zavrže.
1.Pritožnika oziroma pobudnika izpodbijata v izreku tega sklepa navedena posamična akta, s katerima je bila zaradi prekrška po tretji alineji drugega odstavka oziroma po tretjem odstavku 18. člena Uredbe o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (v nadaljevanju Uredba) pravni osebi izrečena globa 10.000 EUR (ker za leto 2007 ni izpolnila obveznosti dajanja biogoriv na trg), odgovorni osebi pa globa 600 EUR. Uveljavljata kršitev 22., 23. in 25. člena ter prvega odstavka 74. člena Ustave. Predlagata izjemno obravnavo ustavne pritožbe. Predlog utemeljujeta z navedbami, da je sodišče brez zakonske podlage potrdilo prvostopenjsko odločbo, da je zadeva primerna za uveljavitev stališča, da redna sodišča sodijo na podlagi Ustave in zakonov, da obveznost ni bila določena v zakonu, temveč v podzakonskem aktu, da gre za širše ustavnopravno vprašanje, ki je pomembno tudi za upravni spor, ki se vodi zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, da gre za vprašanje ustavnosti in zakonitosti predpisov, ki pomenijo podlago za izpodbijane posamične akte, in da je vsako vprašanje ustavnosti in zakonitosti predpisov sámo po sebi ustavnopravno pomembno. Hkrati z ustavno pritožbo vlagata tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 19. člena in 1. točke prvega odstavka 162. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe.[1] Pobudnika zatrjujeta neskladje izpodbijanih zakonskih določb z drugim odstavkom 120. člena Ustave ter neskladje določb Uredbe s 15. členom, prvim odstavkom 74. člena, drugim odstavkom 120. člena in tretjim odstavkom 153. člena Ustave. Predlagata razveljavitev izpodbijanih aktov.
2.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za taka akta gre v zadevi pritožnikov. Pritožnika predlagata izjemno obravnavo ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS. Po tej določbi bi šlo za posebej utemeljen primer, če bi šlo za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve. Tega pogoja pritožnika nista izkazala. To, da hkrati vlagata tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti navedenih predpisov, sámo po sebi izjemne obravnave ne utemelji. Ker ustavna pritožba ni dovoljena, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).
3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pobudnik izkazati, da bo morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče presoja predpise, ki so prenehali veljati ali so bili spremenjeni ali dopolnjeni, če niso bile odpravljene posledice njihove protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Pobudnik mora za presojo takega predpisa izkazati pravovarstveno potrebo.
4.Pravni interes oziroma pravovarstvena potreba pobudnikov za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti izpodbijanih določb sta temeljila na hkrati vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče kot nedovoljeno zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev oziroma ugotovitev protiustavnosti izpodbijanih določb v zadevi pobudnikov ne bi več mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnika ne izkazujeta pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti. Zato je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo (2. točka izreka).
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Ernest Petrič
Predsednik
Točka 1 prvega odstavka 162. člena ZVO-1 je bila spremenjena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 70/08 – ZVO-1B).