Jedro

Da bi se stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe lahko izvedel, mora biti premoženje znano do te mere, da ga je mogoče v stečajnem postopku unovčiti.

Preprost test unovčljivosti premoženja, kot ga je na podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 2013 opredelil pritožnik pokaže, da navedeno premoženje ni do te mere individualizirano, da bi ga bilo mogoče unovčiti brez podatka o dejanski in pravni podlagi v predmetni bilanci izkazanih sredstev in predložitvi dokazov zanje. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj zgolj z bilanco stanja ni specificiral oz. konkretiziral premoženja, niti izkazal premoženja, nad katerim bi bilo mogoče voditi stečajni postopek. V predlogu navedeni računovodski podatki o vrsti in vrednosti premoženja, kriteriju opredeljenosti premoženja v smislu četrtega odstavka 443. člena ZFPPIPP ne zadostijo.

Vložitev tožbe družbenika za povračilo škode družbi, vložena zoper njenega poslovodjo po tretjem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 503. člena ZGD-1 terja izpolnitev materialnopravnih predpostavk za utemeljenost takega tožbenega zahtevka in sicer, da je družbenik prej brez uspeha zahteval izpolnitev odškodninske obveznosti poslovodje in vsaj ena od sledečih predpostavk: da je skupščini predlagal sprejetje sklepa o vložitvi take tožbe, pa ga ni sprejela, ali da je skupščina sicer sprejela tak sklep, pa ni imenovala zastopnika za vložitev tožbe, če je bilo to potrebno ali, če je skupščina sklep sprejela, pa poslovodja ali posebni zastopnik ni vložil tožbe. Tudi tovrstni sklepi morajo biti v primeru eno osebne družbe vpisani v knjigo sklepov in se njihov obstoj le zato, ker naj bi odškodninski zahtevek v svojem imenu in za račun družbe uveljavljal edini družbenik (in s tem izkazal tudi voljo družbe) ne domneva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče predlog A. A. (kot osebe s statusom družbenika ob izbrisu pravne osebe) za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe AX d.o.o. zavrnilo. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da predlagatelj ni izkazal premoženja družbe AX d.o.o., ki bi obstajalo v času njenega izbrisa.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj in uveljavljal vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se začne stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe AX, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (pravilno: v nov postopek).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po 4. odstavku 443. člena ZFPPIPP mora predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe vsebovati opis premoženja ter dejstva in dokaze, iz katerih izhaja, da je to premoženje pripadalo izbrisani pravni osebi. Iz citiranega določila izhajata dva pogoja, ki morata biti kumulativno izpolnjena za začetek stečajnega postopka, to je opredelitev premoženja z dokazili o njegovem obstoju in pripadnosti le-tega izbrisani pravni osebi in obstoj tega premoženja v času izbrisa pravne osebe. Stečajni postopek je namreč namenjen poplačilu upnikov stečajnega dolžnika (47. člen ZFPPIPP). Zato je v stečajnem postopku, ki se vodi zoper premoženje izbrisane pravne osebe, dovoljeno opravljati le tiste pravne posle, ki so potrebni za upravljanje in unovčenje stečajne mase (315. člen v zvezi z 2. odstavkom 443. člena ZFPPIPP), torej tistega premoženja, ki to stečajno maso tvori. Da začetek stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe ni namenjen šele iskanju premoženja, nad katerim naj se vodi stečajni postopek, pač pa mora biti le-to znano in obstoječe, izhaja namreč že iz same zgoraj povzete določbe 4. odstavka 443. člena ZFPPIPP, ki opredeljuje predpostavke za utemeljen predlog za začetek postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Drugače povedano: da bi se stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe lahko izvedel, mora biti premoženje znano do te mere, da ga je mogoče v stečajnem postopku unovčiti.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je pritožnik kot predlagatelj začetka stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem predlog vložil 29. 11. 2017. Obstoj premoženja izbrisane pravne osebe pa je utemeljeval s podatki iz bilance stanja na dan 31. 12. 2013, ki izkazuje za 19.584,00 EUR sredstev, od tega 14.748,00 EUR v finančnih naložbah, nekaj v kratkoročnih posojilih, denarnih sredstvih in aktivnih časovnih razmejitvah. Navedena sredstva v bilanci stanja so le generično poimenovana glede na posamezen finančno računovodski sklop teh sredstev in so le zbir teh sredstev, izhajajočih iz posameznih konkretnih poslovnih dogodkov. Tako se v sklopu finančnih naložb npr. izkazujejo dolgoročno in kratkoročno dana posojila, naložbe v vrednostne papirje, v kapitalske deleže. Preprost test unovčljivosti premoženja, kot ga je na podlagi bilance stanja na dan 31. 12. 2013 opredelil pritožnik torej pokaže, da navedeno premoženje ni do te mere individualizirano, da bi ga bilo mogoče unovčiti brez podatka o dejanski in pravni podlagi v predmetni bilanci izkazanih sredstev in predložitvi dokazov zanje. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj zgolj z bilanco stanja (na dan 31. 12. 2013) ni specificiral oz. konkretiziral premoženja, niti izkazal premoženja, nad katerim bi bilo mogoče voditi stečajni postopek. V predlogu navedeni računovodski podatki o vrsti in vrednosti premoženja kriteriju opredeljenosti premoženja v smislu 4. odstavka 443. člena ZFPPIPP ne zadostijo. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.

6. Obstoj premoženja izbrisane pravne osebe je pritožnik utemeljeval tudi na odškodninski terjatvi izbrisane pravne osebe zoper S. M. kot direktorja te pravne osebe in njegovo družbo R d.o.o. S. M. namreč očita, da je kot direktor izbrisane pravne osebe AX d.o.o., ki je bila edini družbenik družbe AY d.o.o. (v nadaljevanju AY) brez soglasja skupščine družbe AX d.o.o. 16. 11. 2012 in 19. 11. 2012 sprejel sklep o spremembi dejavnosti družbe AY d.o.o. in dne 30. 11. 2012 kot predsednik uprave družbe AY z družbo B. d.d. sklenil pogodbo o prenosu klientele. Poleg tega pa je S. M. v letu 2013 poskrbel za prenos poslovnega deleža AX v družbi AY d.o.o. na družbo R. d.o.o., ki je bila v 100 % lasti S. M. Korist, ki jo je s tem pridobila družba R. d.o.o. in njene obveznosti glede plačila škode pa je po njegovem stališču treba obravnavati enako, kot da bi korist iz povzročitve škode prejel neposredno sam S. M. Škoda predstavlja vrednost klientele, izračunana iz prihodka od posameznega klienta in prodaja poslovnega deleža v družbi AY d.o.o. 7. Iz doslej razloženega izhaja, da obstoj odškodninske terjatve pritožnik gradi na protipravnih ravnanjih S. M. kot direktorja družbe AX d.o.o., s katerim je izbrisani pravni osebi povzročil škodo. Utemeljen je pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču o materialnopravno zmotnem stališču sodišča, da bi moral pritožnik terjatev izkazati s predložitvijo pravnomočne sodne odločbe, ker takega pogoja za izkaz obstoja terjatve izbrisane pravne osebe (ki prav tako šteje kot premoženje družbe, nad katerim je mogoče začeti stečajni postopek) ZFPPIPP ne postavlja. Pravilno pa prvostopenjsko sodišče iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, izpostavlja neizkazanost obstoja odškodninske terjatve, ker pritožnik kot predlagatelj ni zatrjeval obstoja sodnega postopka za uveljavljanje navedene terjatve. Pritožnik zmotno meni, da ni aktivno legitimiran za vložitev takega postopka in je prav zato predlagal začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe, da bi bilo sploh mogoče uveljavljati terjatev zoper S. M. in R. d.o.o. v sodnem postopku.

8. Takemu stališču je mogoče pritrditi le za čas po izbrisu (oškodovane) pravne osebe iz sodnega registra, ker pritožnik kot družbenik izbrisane družbe ni njen univerzalni pravni naslednik. Ne velja pa to stališče za čas pred izbrisom družbe, ko bi ta še lahko uveljavljala povračilo škode oz. bi to lahko v svojem imenu in za račun družbe storil pritožnik kot njen družbenik (3. odstavek 503. člena ZGD-1).

9. Kot izhaja iz pritožnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, je bil do izbrisa družbe AX d.o.o. že pravnomočno zaključen postopek izključitve S. M. kot družbenika družbe AX po sodbi z dne 20. 6. 2013 v postopku V Pg 785/2011 v zvezi s sodbo I Cpg 1545/2013 z dne 13. 5. 2014 tako, da je pritožnik postal edini družbenik družbe AX d.o.o. Družba je bila iz sodnega registra izbrisana dne 5. 3. 2015, v postopku V Pg 785/2011 pa sta bila v letu 2012 izdana tudi dva sklepa o zavarovanju, s katerima je bila S. M. med drugim prepovedana odtujitev, obremenitev ali drugačno razpolaganje z deležem družbe AY d.o.o. in prepovedano brez predhodnega sklepa skupščine AX d.o.o. izvrševanje sklepa o opustitvi opravljanja investicijskih storitev družbe AY in prepovedana izvršitev pogodbe o prenosu klientele, ki pa se jih S. M. ni držal, saj je do prenosa klientele dejansko prišlo med 25. 2. 2013 in 14. 3. 2013. Navedene okoliščine kažejo, da bi tožbo zoper S. M. lahko vložila bodisi družba sama (8. alineja 505. člena ZGD-1), bodisi pritožnik kot njen družbenik (3. odstavek 503. člena ZGD-1) že pred izbrisom družbe iz sodnega registra.

10. Za vprašanje izkaza obstoja terjatve, ki naj bi kot premoženje ob izbrisu pripadalo izbrisani pravni osebi, je odločilno, ali so ob izbrisu pravne osebe obstajale vse materialnopravne predpostavke za uveljavljanje terjatve v obravnavanem primeru odškodninske terjatve družbe zoper S. M. kot njenega direktorja oz. poslovodjo. Za uveljavljanje take terjatve pa je po 8. alineji 505. člena ZGD-1 potreben sklep družbenikov (ki šele oblikujejo voljo družbe za uveljavljanje odškodninskega zahtevka), sprejet na skupščini družbe. Povedano velja tudi v primeru enoosebne družbe (3. odstavek 523. člena ZGD-1), le da sklep skupščine nadomešča po 2. odstavku 526. člena ZGD-1 vpis odločitve edinega družbenika v knjigo sklepov, sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, pa nimajo pravnega učinka (primerjaj III Ips 30/2012, III Ips 32/2016). Da bi bil do izbrisa družbe AX d.o.o. sprejet sklep o uveljavljanju zahtevka za povračilo škode zoper S. M., pritožnik v predlogu ni zatrjeval, niti tega, da je imela družba v družbeni pogodbi upravljanje družbe urejeno drugače, kot je določeno v 505. členu ZGD-1 (primerjaj 504. člen ZGD-1). Tudi vložitev tožbe družbenika za povračilo škode družbi, vložena zoper njenega poslovodjo po 3. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 503. člena ZGD-1 terja izpolnitev materialnopravnih predpostavk za utemeljenost takega tožbenega zahtevka, ker so tudi za uspešno uveljavitev tožbenega zahtevka po tej zakonski podlagi potrebni obstoj materialnopravnih predpostavk iz 2. odstavka 503. člena ZGD-1 in sicer, da je družbenik prej brez uspeha zahteval izpolnitev odškodninske obveznosti poslovodje in vsaj ena od sledečih predpostavk: da je skupščini predlagal sprejetje sklepa o vložitvi take tožbe, pa ga ni sprejela, ali da je skupščina sicer sprejela tak sklep, pa ni imenovala zastopnika za vložitev tožbe, če je bilo to potrebno ali, če je skupščina sklep sprejela, pa poslovodja ali posebni zastopnik ni vložil tožbe. Tudi tovrstni sklepi morajo biti v primeru eno osebne družbe vpisani v knjigo sklepov in se njihov obstoj le zato, ker naj bi odškodninski zahtevek v svojem imenu in za račun družbe uveljavljal edini družbenik (in s tem izkazal tudi voljo družbe) ne domneva. Subsidiarnost tovrstne tožbe se izraža prav skozi dolžnost izčrpati možnosti, ki jih ima na voljo družbenik za razčiščevanje nastalih spornih situacij znotraj družbe. Zato morajo biti izpolnjene navedene materialnopravne predpostavke za aktivno legitimacijo družbenika za uveljavljanje tožbenega zahtevka za račun družbe.

11. Nobene od zgoraj navedenih zahtevanih materialnopravnih predpostavk za uspešno uveljavljanje odškodninskega tožbenega zahtevka zoper poslovodjo S. M. niti po družbi sami v času, ko je še lahko sama uveljavljala tak zahtevek, niti po njenem družbeniku, pritožnik torej v predlogu za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe (ki naj bi ga predstavljala odškodninska terjatev) ni niti zatrjeval, niti izkazal. S tem pa tudi ne, da je odškodninska terjatev kot premoženje ob izbrisu pripadala izbrisani pravni osebi.

12. Ker morajo biti za obstoj odškodninske terjatve podane tudi splošne predpostavke odškodninske odgovornosti (nastanek škode, odgovornost, protipravnost ravnanja in vzročna zveza med nastankom škode in protipravnostjo ravnanja), pritožnik pa v predlogu tudi ni pojasnil, v čem naj bi bilo protipravno ravnanje družbe R. d.o.o. se izkaže, da tudi odškodninske terjatve zoper to družbo ni izkazal, s tem pa tudi ne pogojev za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe AX d.o.o. iz 4. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 443. člena ZFPPIPP.

13. Že iz navedenih razlogov je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Pritožbeno sodišče pa je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena, pri tem pa navedlo tudi razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti glede materialnopravnih predpostavk za uveljavljanje odškodninske terjatve kot premoženja izbrisane pravne osebe (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Ker so se nekateri pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, nekateri pa za nerelevantne, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).