Jedro

Tožnika kot stranki v postopku sta podpisala zapisnik o ureditvi in izravnavi meje, parcelaciji in določitvi grafične površine parcel. Res sta svoje strinjanje kasneje umaknila, vendar sta nato na ustni obravnavi umaknila vse preklice. Izravnava je bila izvedena torej z njunim soglasjem.

Uporaba vektorjev za namen prenosa zemljiško katastrskih točk v kataster ne pomeni spremembe položaja oz. poteka meje parcel.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijanim sklepom združil zahtevke tožnikov v en postopek ter v izpodbijani odločbi v 1. točki izreka odpravil svojo odločbo št. 02112-464/2013-8 z dne 27. 8. 2014 ter jo nadomestil z izpodbijano odločbo; v 2. točki izreka ugotovil, da se kot urejen evidentira del meje parcele 3023/1 s sosednjima parcelama 3021/1 in 3022; v točki 3. izreka, da se evidentira izravnani del meje parcele 3021/1 s sosednjo parcelo 3023/1; v 4. točki izreka, da se v postopku evidentiranja parcelacije ugotovijo spremembe in sicer sta ukinjeni parceli 3021/1 in 3023/1, novo nastale parcele pa so 3021/3, 3021/4, 3021/5, 3021/6, 3023/3, 3023/3, 3023/4, 3023/6; v 5. točki izreka, da je grafični prikaz urejene meje in izravnanega dela meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiško katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga aktu. V nadaljnjem sklepu pa je v točki 1. na parceli 3021/6 za stavbo 1770 - 102 evidentiral zemljišče pod stavbo s površino 136 m2; ter v točki 2. ugotovil skupno površino stavbe - 236,9 m2 in dejansko rabo stavbe – nestanovanjska; v 3. točki izreka, da se na parceli 3021/5 za stavbo 1770 – 103 evidentira zemljišče pod stavbo v površini 61 m2 ter v točki 4. navedel skupno površino stavbe 53,4 m2 in dejansko rabo stavbe – nestanovanjska; v točki 5. na parceli 3023/6 za stavbo 1770- 5078 evidentiral zemljišče pod stavbo s površino 115 m2 in v točki 6. ugotovil skupno površino stavbe 179,6 m2 in dejansko rabo stavbe – nestanovanjska; v 7. točki izreka na parceli 3023/4 za stavbo 1770 – 100 evidentiral zemljišče pod stavbo s površino 106 m2 in v točki 8. skupno površino stavbe 240,3 m2 ter dejansko rabo stavbe – stanovanjska. V obrazložitvi je navedel, da odloča o zahtevku strank z dne 22. 2. 2013. O zadevi je že enkrat odločil z odločbo z dne 20. 9. 2013, ki jo je drugostopni organ s svojo odločbo z dne 31. 3. 2014 odpravil. V skladu z navodilom drugostopnega organa je 5. 5. 2014 opravil ustno obravnavo ter glede na dogovor s strankami vrnil elaborat geodetskemu podjetju v dopolnitev. Z dopolnjenim elaboratom je seznanil stranki postopka. Njune pripombe je organ proučil in ugotovil, da dopolnjen elaborat izpolnjuje pogoje za izdajo nadomestne odločbe. Nadomestna odločba je bila izdana 27. 8. 2014, na katero sta se stranki ponovno pritožili. Zaradi razjasnitve pritožbenih razlogov je organ razpisal dodatno ustno obravnavo dne 26. 11. 2014, ki se jo je udeležila A.A. kot lastnica in pooblaščenka druge stranke in umaknila vse preklice podpisov v elaboratu in umik zahteve, kot je navedeno v njenem dopisu z dne 12. 7. 2013. Prav tako je navedla, da naj se celoten postopek izpelje do konca. Po preizkusu vloge po 36., 61. in 51. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) organ ugotavlja, da ni razlogov za zavrženje ali zavrnitev. V zvezi z izravnavo navaja, da gre za spremembo površine v izmeri 10 m2, lastniki parcel so se z izravnavo strinjali, kar pomeni, da so izpolnjeni pogoji za evidentiranje izravnanega dela meje v zemljiškem katastru. Parcelacija je izvedena na zahtevo in pod pogoji, ki sta jih navedla lastnika parcel. V zvezi z evidentirano mejo pa ugotavlja, da sta stranki podpisali izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnikov zavrnil. 3. Tožnika v tožbi navajata, da odločbo organa izpodbijata zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi kršitev pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega predpisa - ZEN. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo dopolni oz. podredno razveljavi. Predlagata dopolnitev z besedilom, da je iz elaborata, ki ga je izdelal A. d.o.o., ..., razvidno, da zemljiško katastrske točke, označene na skici na vogalih stavb, predstavljajo vogale stavb in da so bile v zemljiški kataster prevzete koordinate navpične projekcije tlorisa stavb z zemljiščem na ravnino, površina zemljišča pod stavbo ter povezave s številko stavbe. Razveljavitev pa utemeljujeta, ker priložena skica v elaboratu nima legende, niti roba. Zanikata, da bi v postopku soglašala z izravnavo parcele 3023/1 za 10 m2, vendar iz izpodbijane odločbe izhaja prav takšna odločitev. Volja strank je, da so novo nastale parcele evidentirane kot zemljišča pod stavbami in da zemljiško katastrske točke predstavljajo vogale stavb, kar pa iz izpodbijane odločbe nedvomno ne izhaja. Nasprotno zapis iz odločbe zelo pavšalno in nenatančno navaja, da so stavbe povezane s parcelo. Lega stavb ni opredeljena, niti določena, „povezana“ tj. nedoločen pojem, „povezana“ to za stranki nič ne pomeni, lahko so npr. stavbe povezane med seboj s telefonskimi ali električnimi vodi. Ne ve se, kako in na kakšen način so stavbe povezane s parcelami. Povezava ni natančno definirana in iz tega razloga tudi meja, določena s strani geodeta ali pa geodetske uprave RS, ni natančno opredeljena in se iz tega razloga ne ve, kje meja poteka, zaradi tega se odločbe ne da preveriti oz. preizkusiti. Zapis „stavba je povezana“ je preveč posplošen in površen, da bi strankama v nadaljevanju zagotovil nesporno ugotovljeno dejstvo. S strani geodetske uprave sta prejela le skico, ponovno brez roba, na katero sta podala pripombe. Zaprosila sta za posnetek in kartiranje, da bo jasno razvidna umestitev stavb, da se kot stranki sploh lahko izjasnita, ali se strinjata s strani geodeta določeno mejo, vendar zahtevanega nista prejela. Če lega stavb ni natančno definirana, se tudi za mejo ne ve, kje je ta določena. Izpodbijane odločbe se ne da preizkusiti, kar je kršitev 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj se v izreku nasprotuje razlogom za izdajo odločbe in nesporno ugotovljenemu dejanskemu stanju, prav tako pa ni zapisana na jasen in razumljiv in natančen način. Poudarjata, da sta podpisala pokazane točke, ne pa vektorje, za katere se ne ve (dolžine, smeri) oz. kakšnemu namenu služijo. Na zapisniku in skici ti niso označeni. Nista prejela digitalnih posnetkov (izrez parcel), ne pred dopolnitvijo kot ne po tudi dopolnitvi elaborata. Predlagata vrnitev upravne takse za pritožbo v znesku 18,12 EUR trikrat, kot tudi vrnitev takse za tožbo.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Primarno tožnika predlagata dopolnitev izpodbijane odločbe z besedilom: da je iz elaborata, ki ga je izdelal A., razvidno, da zemljiško katastrske točke, označene na skici na vogalih stavb, predstavljajo vogale stavb in da so bile v zemljiški kataster prevzete koordinate navpične projekcije tlorisa stavb z zemljiščem na ravnino, površina zemljišča pod stavbo ter povezava s številko stavbe. Navedeni predlog je deloma nejasen, saj iz predloga ne izhaja, kateri del izpodbijane odločbe naj se s predlaganim besedilom dopolni, izrek ali obrazložitev. Kolikor menita, da bi predlagano besedilo moralo izhajati iz izreka, se tožnika motita. Izrek izpodbijane odločbe ima skupaj s skico vse sestavine, ki morajo izhajati iz izreka glede na vložene zahtevke. V tretjem delu izpodbijane odločbe – sklepu, je v zvezi s stavbami navedeno, da se je merilo zemljišče s stavbo, torej vogali stavb, kot izhaja tudi iz elaborata ter nato tudi posledično iz zemljiško katastrskih točk, ki so označene na priloženi skici. V dopolnitev predlagano besedilo – da so v zemljiški kataster prevzete koordinate navpične projekcije tlorisa stavb in z zemljiščem na ravnino, površina zemljišča pod stavbo in povezava s številko stavbe, pa izhaja iz obrazložitve sklepa na strani 5 izpodbijanega akta.

7. V nadaljevanju je sodišče preizkušalo podredni predlog in njegove razloge. Tožnika navajata, da priložena skica v elaboratu nima legende, niti roba. V zvezi s kršitvijo, ki naj bi bila v napačno izdelani in opremljeni skici, grafičnemu prikazu, ki je obvezna priloga odločbe o evidentiranju urejene meje, grafični prikaz evidentirane meje z označenimi katastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami, na katerem se mejo praviloma prikaže z neposredno uporabo koordinat zemljiško katastrskih točk, pa je že drugostopni organ tožnikoma pojasnil, da pri njeni izdelavi ni nepravilnosti, ki jih tožnika izpostavljata. Na njegovo obrazložitev pa se sodišče v celoti sklicuje.

8. Sporna je tudi izravnava meje med parcelo 3021/1 s sosednjo 3023/1 (obe njuni). Zanikata, da bi v postopku soglašala z izravnavo parcele 3023/1 za 10 m2. Ugovoru ni mogoče slediti glede na podatke upravnega spisa. Tožnika kot stranki v postopku sta podpisala zapisnik o ureditvi in izravnavi meje, parcelaciji in določitvi grafične površine parcel dne 8. 9. 2012. Res sta svoje strinjanje kasneje umaknila, vendar sta nato umaknila vse preklice – na ustni obravnavi 26. 11. 2014. Izravnava je bila izvedena torej z njunim soglasjem.

9. Tožnika nadalje navajata, da je bila volja strank, da so novo nastale parcele evidentirane kot zemljišča pod stavbami in da zemljiško katastrske točke predstavljajo vogale stavb, kar pa iz izpodbijane odločbe nedvomno ne izhaja. Sodišče soglaša s tožnikoma, da prvostopna odločba ne vsebuje željenega besedila, vendar je bila njuna volja dejansko upoštevana in izhaja iz izpodbijane odločbe – skice in elaborata, kot je tožnikoma pojasnil tudi drugostopni organ (drugi odstavek stran 5 drugostopne odločbe).

10. Tožnikoma je bilo pojasnjeno, kaj glede na določbe ZEN pomeni termin „povezana“. Gre za pojem, ki ga opredeljuje Pravilnik o vpisih v kataster stavb (glej 6., 7. in 8. člen tega Pravilnika). Ugovorom v zvezi s splošnostjo tega termina zato sodišče ne more slediti, pa tudi ne ugovoru, da ker povezava ni natančno definirana, iz tega razloga tudi meja, določena s strani geodeta ali pa Geodetske uprave RS, ni natančno opredeljena, se ne ve, kje meja poteka, ter se zato odločbe ne da preveriti oz. preizkusiti. Namreč kot je pojasnjeno zgoraj, podatek o povezavi nima vpliva na potek meje.

11. Ugovor, da sta tožnika podpisala pokazane točke, ne pa vektorje, za katere se ne ve dolžine, smeri, ... oz. kakšnemu namenu služijo ti vektorji, sodišče v smeri kršitev postopka, nepravilne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali kršitve ZEN, ne more slediti. Tožnika sta nesporno pokazala in podpisala katastrske točke in ne vektorje, ki v geodeziji pomenijo povezavo med koordinatnimi sistemi, kot jima je strokovno pojasnil drugostopni organ. Uporaba vektorjev za namen prenosa zemljiško katastrskih točk v kataster pa ne pomeni spremembe položaja oz. poteka meje parcel. 12. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, da sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.