Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Razlogi izpodbijane sodbe o vsebini listin (dobavnic) niso v nasprotju z vsebino dobavnic samih. Pritožbena trditev, da iz dobavnic izhaja, da je šlo za sukcesivno dobavo, predstavljajo pritožbeni razlog zmotne ocene predloženih listin, torej zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba (3. in 4. tč. izreka) sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 78.672,68 SIT spp. in tožeči stranki naložilo, da mora povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 6.075,00 SIT. Proti sodbi se tožeča stranka pritožuje in navaja, da uveljavlja v pritožbi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo v izpodbijani sodbi vsa odločilna dejstva in na ugotovljena dejstva pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožnik neutemeljeno zatrjuje, da so razlogi izpodbijane sodbe o vsebini listin (dobavnic) v nasprotju z vsebino teh listin samih. Kakšnega nasprotja sodišče druge stopnje ni našlo, pritožnik pa tudi ni povedal, kateri razlogi naj bi bili v nasprotju z vsebino dobavnic. Pritožbena trditev, da iz dobavnic izhaja, da je šlo za sukcesivno dobavo, predstavljajo pritožbeni razlog zmotne ocene predloženih listin, torej zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V tem postopku pa pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče uveljavljati (1. odst. 458. čl. ZPP). Sploh pa pritožnik ne pove, kakšen pomen bi na odločitev v tej zadevi imelo dejstvo sukcesvnih dobav. S trditvijo, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati predlagano pričo, pritožnik prav tako uveljavlja nedovoljeni pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje pa še dodaja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni predložila ustreznih dokazov za to, da je bilo blago toženi stranki izročeno, ki je o tem v izpodbijani sodbi navedlo ustrezne razloge. Pritožba je tako neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in na podlagi 353. čl. ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.