Jedro

Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se od tistega, ki se izpostavi njemu poznanim in prepoznavnim tveganjem, pričakuje, da bo sam skrbel za svojo varnost. Organizator še vedno lahko odškodninsko odgovarja, vendar le za škodo, ki nastane zaradi njegove neskrbnosti, ne pa tudi za škodo, ki nastane zaradi rizika, ki ga šport prinaša sam po sebi.

Za skok s padalom v tandemu se je tožnik odločil sam prostovoljno, očitno zaradi atraktivnosti in vznemirjanja, ki ga riziki, povezani s tem, prinašajo. Dejstvo, da je šlo za plačano storitev v okviru organizirane dejavnosti, ki jo zavarovanec tožene stranke nudi na trgu, ne spreminja narave odškodninske odgovornosti. Vpliva lahko le na presojo kršitve pogodbenega razmerja (in posledično nastanka pogodbenega odškodninskega razmerja) med tožnikom in zavarovancem tožene stranke.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se soba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti njene stroške pravdnega postopka v višini 2.034,53 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka tožniku plačati 7.409,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku, za 2.197,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pa je zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. S sklepom II Dor 37/2017 z dne 23. 3. 2017 je Vrhovno sodišče na predlog tožene stranke dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje o objektivni odgovornosti tožene stranke in soprispevka oškodovanca k nastanku škode.

4. Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila vročena tožniku, ki je v odgovoru predlagal njeno zavrnitev.

**Ugotovljeno dejansko stanje**

6. Tožnik se je telesno poškodoval 20. 7. 2001 pri doskoku tandemskega skoka s padalom, ki ga je opravil s pilotom A. A., ki je imel pri toženi stranki sklenjeno zavarovanje splošne civilne odgovornosti oziroma je imelo tako zavarovanje sklenjeno njegovo podjetje P., d. o. o., .... Zavarovanje je krilo tudi odškodninske zahtevke, izvirajoče iz poklicne odgovornosti učitelja padalstva, vključno pri skokih v tandemu, zavarovana rizika pa sta tako telesna poškodba kot smrt. Pilot je skoke s padalom v tandemu nudil na trgu in tudi skok tožnika, pri katerem je prišlo do poškodbe, je bil plačan, saj je imel darilni bon za polet. Tožnik ni bil član padalskega kluba.

**Odločitev sodišč prve in druge stopnje**

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je dejavnost, s katero se je ukvarjal pilot A. A., nevarna dejavnost, saj njenega izvajanja kljub potrebni skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati in obvladovati njenih učinkov. Tožena stranka zato za škodo iz te dejavnosti odgovarja objektivno. Tožnik je ob pristanku reagiral nekoliko napačno, vendar pa je bila reakcija spontana, zato ne more biti podlaga za delno razbremenitev tožene stranke oziroma tožnikov prispevek k nastanku škode. Glede na to mu je prisodilo denarno odškodnino za nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

8. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. K zaključkom o objektivni odgovornosti tožene stranke (oziroma organizatorja skoka s padalom) je dodalo, da je takšna tudi ustaljena sodna praksa.1 Prispevka oškodovanca ni, saj gre za njegovo spontano reakcijo, izzvano z nevarno situacijo, to pa ni izven sfere objektivno odgovorne osebe. Tudi višino odškodnine je ocenilo za pravilno odmerjeno.

**Povzetek bistvenih navedb strank v revizijskem postopku**

9. Tožena stranka v reviziji poudarja, da se je tožnik prostovoljno odločil za tandemski skok s padalom. Ključni in edini razlog za njegovo poškodbo je bil na njegov strani, saj si je zamislil pristanek na padalsko točko kot edini pravi in relevanten, zaradi zmanjšane pozornosti pa mu je zmanjkalo časa in koncentracije za izvajanje danih navodil v zvezi s pristankom, zaradi česar ob pristanku ni uspel pravilno steči in je očitno z nogo udaril ob tla tako, da se je poškodoval. Tožnik je bil o varnostnih ukrepih informiran, saj mu je zavarovanec tožene stranke pravilno pokazal skok, razložil in nakazal nevarnost nepravilnega skoka oziroma doskoka. Športna dejavnost, ki je dostopna vsakomur, ki se zanjo odloči glede na svoje sposobnosti, ne more biti opredeljena kot nevarna dejavnost že sama po sebi. Tudi sodni izvedenec z letalski promet je potrdil, da je skok s padalom šport, ki je ob doslednem upoštevanju predpisov, pravil in ustaljene prakse, varen. To pomeni, da tandemski skok s padalom ne more predstavljati nevarne dejavnosti oziroma dejavnosti s povečano nevarnostjo. Kljub temu ob določenem spletu okoliščin obstajajo tveganja, s katerimi mora udeleženec skoka s padalom v tandemu računati in se jih zavedati. Ker so bila tožniku v konkretnem primeru dana običajna in ustrezna navodila, zavarovancu tožene stranke ni mogoče očitati kakršnekoli odgovornosti oziroma soprispevka za nastali škodni dogodek. Za tovrstni adrenalinski šport se je prostovoljno odločil tožnik sam in je bil o celotni dejavnosti in varnostnih ukrepih dovolj informiran, torej se je zavedal rizikov in nevarnosti ter nanje pristal. Zakonska določba o domnevi vzročnosti na podlagi objektivne odgovornosti zaradi ukvarjanja z nevarno dejavnostjo tako ne more biti iztrgana iz splošnih načel o povzročitvi škode po 131. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Nastanek škode je treba pripisati zgolj in samo tožnikovemu ravnanju, njegovi trenutni nepazljivosti in nepozornosti. Tožnik je sam izpovedal, da mu je zmanjkalo koncentracije za dejansko izvajanje danih navodil v zvezi s pristankom. Reakcija tožnika ni bila izzvana z nevarno situacijo, saj je doskok potekal povsem običajno in v tistem trenutku ni bilo nobene nevarne situacije. Odločitev v zadevi je tudi v nasprotju z odločitvijo II Ip 222/2005, v kateri je Vrhovno sodišče pojasnilo, da se oškodovanec, ki se vključi v šport, ki je nevaren, zaveda rizikov in nevarnosti ter na eventualne posledice pristaja in je tako odgovornost izvajalca lahko le krivdna.

10. Tožena stranka v odgovoru na revizijo vztraja, da je podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke. Ne drži, da je le na strani tožnika razlog za poškodbo. Potnik je pri skoku s padalom v tandemu samo figura oziroma je njegova vloga zanemarljiva. Res se sam odloči za skok, vendar za plačilo, pri čemer računa, da je na drugi strani strokovno usposobljena oseba, ki ima vsa dovoljenja in kvalifikacije ter ustrezna zavarovanja za izvajanje dejavnosti. Skok s padalom v tandemu je že zaradi same narave športa nevaren. Četudi so potniku predhodno dana podrobna navodila, obstaja velika možnost, da jih potnik ne more izvesti v popolnosti, čeprav bi to hotel. Tožnik je vešč telesnih aktivnosti, zna poslušati in izvajati navodila, saj je nekdanji aktivni vojaški uslužbenec. Ni šlo za osebo, ki ne zna obvladovati svojega telesa, ki ni sposobna razumeti navodil ter se po njih ravnati. Zadeva se od v reviziji omenjene II Ips 222/2005 razlikuje, saj gre v slednji za vprašanje odgovornosti v primeru prostovoljne vključitve člana v padalsko društvo, kar je povsem nekaj drugega kot plačan skok s padalom v tandemu, pri katerem potnik nima ničesar skupnega s padalskim društvom oziroma s samo strokovno usposobljenostjo v okviru članstva v društvu.

**Presoja utemeljenosti revizije**

11. Revizija je utemeljena.

12. Prvo s sklepom o dopustitvi revizije dopuščeno vprašanje se tiče pravilnosti presoje o objektivni odgovornosti tožene stranke oziroma natančneje, ali je pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da odškodninska odgovornost organizatorja nevarne dejavnosti za škodo, ki jo utrpi prostovoljni udeleženec takšne dejavnosti, temelji na pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti. Vrhovno sodišče sicer pritrjuje razlogom sodišč prve in druge stopnje, da je padalstvo oziroma skakanje s padalom (tudi v tandemu) nevarna dejavnost, saj kljub skrbnosti organizatorja in skrbnosti izvajalca skoka ni mogoče v vseh okoliščinah povsem obvladovati in nadzorovati. Takšno stališče je pojasnilo že v več odločbah,2 ki jih omenjata tako pravdni stranki kot tudi sodišči prve in druge stopnje. Od navedenih zadev se tu obravnavana loči po tem, da tožnik ni bil dolžan opraviti skoka kot delavec3 niti ni bil član padalskega društva, ki bi z včlanitvijo pristal na rizike, ki izvirajo iz dejavnosti društva.4 Za (enkratni) skok se je odločil sam in to storitev, ki se nudi na trgu, tudi plačal. Vprašanje je torej, ali naj organizator nevarne (športne ali druge atraktivne) dejavnosti, ki se jo zainteresirani lahko udeležijo prostovoljno in proti plačilu, objektivno odgovarja za škodo, ki jo udeleženec utrpi pri njenem izvajanju.

13. Vrhovno sodišče je v podobnem primeru5 že odločilo in na zastavljeno vprašanje odgovorilo negativno. Šlo je za primer prostovoljne udeležbe pri športni dejavnosti (spust z gorskim kolesom po strmem terenu – downhill). Zavzelo je stališče, da se od tistega, ki se izpostavi njemu poznanim in prepoznavnim tveganjem, pričakuje, da bo sam skrbel za svojo varnost; organizator še vedno lahko odškodninsko odgovarja, vendar le za škodo, ki nastane zaradi njegove neskrbnosti, ne pa tudi za škodo, ki nastane zaradi rizika, ki ga šport prinaša sam po sebi; tudi z vidika preventivne funkcije odškodninskega prava uporaba pravil o krivdni odgovornosti vzpodbudi organizatorje k zagotavljanju strokovnih standardov in varnosti, udeležence pa k bolj premišljeni odločitvi o udeležbi v nevarnih športih in zavedanju pomena odgovornosti za lastno varnost. 14. Vrhovno sodišče sodi, da so bistvene okoliščine, ki vplivajo na presojo narave odgovornosti organizatorja dejavnosti v tej zadevi, enake, kar vodi tudi v enak pravni zaključek. Četudi tožnik glede na naravo dejavnosti (skok s padalom v tandemu) ni aktivno sodeloval pri njenem izvajanju (kot navaja v odgovoru na revizijo, je bila njegova vloga zanemarljiva in je bil pravzaprav samo figura), je bistvena okoliščina, da se je za dejavnost odločil sam prostovoljno, očitno prav zaradi atraktivnosti in vznemirjanja, ki ga riziki, povezani s tem, prinašajo. Zgolj dejstvo, da je šlo za plačano storitev v okviru organizirane dejavnosti, ki jo zavarovanec tožene stranke nudi na trgu, ne spreminja narave odškodninske odgovornosti v odgovornost ne glede na krivdo. Vpliva lahko le na presojo kršitve pogodbenega razmerja (in posledično nastanka pogodbenega odškodninskega razmerja) med tožnikom in zavarovancem tožene stranke. Vendar tožnik ni trdil, da bi zavarovanec tožene stranke kršil pogodbo niti da bi pri izvajanju obveznosti iz tega razmerja ravnal neskrbno. Čeprav je v odgovoru na revizijo zapisal, da se je sicer prostovoljno odločil za skok, vendar za plačilo, pri čemer je računal, da je na drugi strani strokovno usposobljena oseba, ki ima vsa dovoljenja in kvalifikacije ter ustrezna zavarovanja za izvajanje dejavnosti, pa zavarovancu tožene stranke ni očital, da bi teh usposobljenosti in zavarovanj ne imel6, prav tako pa mu ni očital, da bi ga ne seznanil z nevarnostmi in riziki, ki jih jih skok s padalom prinaša. Nasprotno, sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da mu je zavarovanec tožene stranke dal ustrezna navodila, posebej tudi v zvezi z doskokom, ki pa jih ni uspel izvesti, saj ob dotiku s tlemi ni uspel steči oziroma izvesti nekaj zahtevnih korakov, s katerimi bi ublažil hitrost padala. Obe sodišči zaključujeta, da je do poškodbe tožnika prišlo zaradi njegove nepravilne reakcije ob doskoku. Ta okoliščina bi sicer res ne pomenila delne razbremenitve objektivno odgovorne osebe, a za tako odgovornost v tem primeru ne gre. Odločilno je, da je bil s tveganji, ki jih skok s padalom v tandemu prinaša, seznanjen in se jim je torej, kot pravilno poudarja revidentka, sam prostovoljno izpostavil. Pravilna organizacija in izvedba skoka v skladu s pogodbo pa ne vzpostavlja objektivne odgovornosti organizatorja oziroma izvajalca po 150. členu OZ v razmerju do tožnika kot prostovoljnega udeleženca te dejavnosti.7

15. Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da je revizija utemeljena, saj sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialnopravna določil o objektivni odgovornosti. Na podlagi prvega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je zato izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

16. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP, po katerem sodišče v primeru, če spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka. Ker tožnik ni uspel v postopku mora po načelu uspeha toženi stranki povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 626,91 EUR (20,00 EUR materialnih stroškov, 50,31 EUR plačanih izvedencu Francu Kralju in 556,60 EUR izvedencu Andreju Grebenšku), prav tako pa stroške postopkov s pravnimi sredstvi, odmerjenih od vrednosti izpodbijanega dela odločbe. Pritožbeni stroški tako znašajo 350,00 EUR (345,00 EUR sodne takse in 5,00 EUR materialnih stroškov), revizijski pa 1057,62 EUR (115,00 EUR sodne takse za predlog za dopustitev revizije, 230,00 EUR za revizijo, 500 točk nagrade za predlog za dopustitev revizije, 600 točk nagrade za revizijo, 2% materialnih stroškov in DDV).

1 Pri tem se sklicuje na zadevi Vrhovnega sodišča II Ips 743/2009 in II Ips 527/2007 ter zadevo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4110/2008. 2 Npr. II Ips 743/2009, II Ips 527/2007, II Ips 222/2005. 3 Tako je bil v zadevah II Ips 743/2009 in II Ips 527/2007 tožnik dolžan opraviti skok v okviru treninga padalcev Slovenske vojske. 4 Zadeva II Ips 222/2005. 5 Zadeva II Ips 284/2016. 6 V tožbi je izrecno potrdil, da so bili ti pogoji izpolnjeni. 7 Tako tudi II Ips 143/2013.