22. 11. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Milene Habjan, Domžale, ki jo zastopa Andrej Krašek, odvetnik v Ljubljani, na seji 22. novembra 2012

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o sprejetju ureditvenega načrta območja D-11 pokopališče (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 1/93) in Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta območja D-11 pokopališče (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 6/98) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 394/2010 z dne 3. 2. 2011 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1012/2010 z dne 15. 6. 2010 in sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah št. N 58/1999 z dne 31. 12. 2009 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrajno sodišče v Domžalah je v razlastitvenem postopku izdalo sklep, s katerim je v korist Občine Domžale (tj. predlagateljice v nepravdnem postopku) solastnikom nepremičnine parc. št. 4925/2, k. o. Domžale (tj. nasprotnim udeležencem v nepravdnem postopku, med njimi tudi pritožnici), odvzelo lastninsko pravico na navedeni nepremičnini, Občini Domžale pa naložilo, da dotedanjim lastnikom za razlaščeno nepremičnino plača odškodnino v skupnem znesku 41.139,78 EUR, in sicer vsakemu v znesku, ki ga je določilo glede na njegov solastninski delež na nepremičnini, pritožnici pa povrne njene stroške postopka. Višje sodišče v Ljubljani je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na znesek pritožnici (in drugemu nasprotnemu udeležencu) določene odškodnine ter na odločitev o stroških postopka, in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, sicer pa je sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Vrhovno sodišče je pritožničino revizijo zoper navedeno odločitev sodišča druge stopnje zavrnilo. Pritrdilo je stališču sodišč prve in druge stopnje, da se obstoj javne koristi za razlastitev predmetne nepremičnine v skladu z drugim odstavkom 22. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – v nadaljevanju ZSZ)[1] ugotavlja na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, ki jih je za izgradnjo (kompleksa) pokopališča sprejela Občina Domžale. Ker ti akti za potrebe uporabe pokopališča predvidevajo izgradnjo ceste oziroma parkirišč na predmetni nepremičnini, te objekte pa drugi odstavek 3. člena ZSZ opredeljuje kot objekte javne infrastrukture, je pritrdilo presoji, da je razlastitev predmetne nepremičnine potrebna.

2.Pritožnica navedeno odločitev izpodbija z ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 2., 22., 23., 33., 67. in 69. člena Ustave. Navaja, da je bila predmetna nepremična v postopku denacionalizacije vrnjena njenemu pravnemu predniku, Občina Domžale pa naj tedaj njeni vrnitvi ne bi nasprotovala. Ker naj bi na podlagi izpodbijane odločitve ta nepremičnina ponovno prešla v last Občine Domžale, naj bi ta odločitev kršila načela pravne države, posegla pa naj bi tudi v pritožničino pravico iz 33. člena Ustave. Sodiščem očita, da so zaradi zmotne uporabe drugega odstavka 22. člena ZSZ izpodbijano odločitev utemeljila na arbitrarnem stališču. Sodišča naj bi kršila tudi 69. člen Ustave, ker v konkretnem postopku niso ugotavljala, ali je iz občinskih prostorskih ureditvenih načrtov izhajajoča abstraktna javna korist za razlastitev predmetne nepremičnine tudi konkretno podana in ali ne bi bilo mogoče s temi akti predvidene javne infrastrukture zgraditi na zemljiščih, ki so že v lasti Občine Domžale. Višjemu in Vrhovnemu sodišču očita, da se do njenih trditev v zvezi s tem nista opredelili. Navaja še, da niti v postopku sprejemanja občinskih prostorskih ureditvenih načrtov, ki po presoji sodišč izkazujejo javno korist za razlastitev predmetne nepremičnine, niti v konkretnem razlastitvenem postopku ni imela možnosti zahtevati ocene, ali so za razlastitev izpolnjeni vsi z Ustavo predpisani pogoji.

3.Hkrati z ustavno pritožbo pritožnica (pobudnica) vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o sprejetju ureditvenega načrta območja D-11 pokopališče (v nadaljevanju Odlok/93) in Odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta območja D-11 pokopališče (v nadaljevanju Odlok/98). Očitek o neskladju obeh izpodbijanih aktov z Ustavo in ZSZ utemeljuje z vsebinsko enakimi navedbami, s katerimi utemeljuje tudi ustavno pritožbo.

4.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) v drugem odstavku 24.b člena določa, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati razloge neskladnosti izpodbijanih členov predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s prvo in tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske določbe oziroma protiustavnost ali nezakonitost podzakonskega predpisa. Pobudnica ne navaja, zakaj naj bi bila izpodbijana Odlok/93 in Odlok/98 v neskladju z Ustavo in ZSZ. Zgolj njena trditev, da v postopku njunega sprejemanja ni imela možnosti zahtevati vsebinske presoje, ali je razlastitev njej solastne nepremičnine sploh potrebna za izgradnjo z izpodbijanima aktoma predvidenih komunalnih objektov, namreč za utemeljitev očitane protiustavnosti in nezakonitosti ne zadošča. Zatrjevanega neskladja izpodbijanih odlokov z Ustavo in zakonom pobudnica tudi ne more utemeljiti z navedbami, s katerimi sicer utemeljuje ustavno pritožbo zoper odločitev sodišč, sprejeto v konkretnem razlastitvenem postopku. Predvidevanje, da bo Ustavno sodišče zgolj na podlagi teh njenih navedb, s katerimi utemeljuje kršitev človekovih pravic, usmerjenih zoper sodno odločbo, sámo ugotavljalo, koliko so lahko takšni očitki upoštevni za presojo protiustavnosti oziroma nezakonitosti izpodbijanih Odloka/93 in Odloka/98 ter jih presojalo v okviru pobude, ki je posebno pravno sredstvo, zahtevi iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS, ne zadosti.

5.Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena. Ker pobuda ne izpolnjuje pogojev iz navedene določbe ZUstS, je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (1. točka izreka).

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

Opomba:

ZSZ, ki je z uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. – v nadaljevanju ZUreP-1) sicer prenehal veljati, se je v postopku razlastitve predmetne nepremične uporabil na podlagi določbe drugega odstavka 177. člena ZUreP-1.