Jedro

Med udeleženci teče nepravdni postopek na podlagi določb ZGD-1 ter se tekoči postopek v zvezi s povračilom stroškov uvršča v tarifno številko 26, ki je izrecno predpisana za tovrstne postopke.

Čeprav tarifna številka 26 dejansko ne razlikuje zadev po zahtevnosti, zgolj to dejstvo ne daje podlage za to, da se jo pri odmeri nagrade iz tega razloga spregleda.

Sodišče je tisto, ki je v vsakem sodnem postopku dolžno, upoštevajoč pravilno materialno podlago, uspeh v postopku in potrebnost priglašenih stroškov, odločiti o dejanski odmeri stroškov v postopku.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnih udeležencev se ugodi in se sklep v izpodbijani I. točki spremeni tako, da se skupnemu zastopniku manjšinskih delničarjev odmeri do sedaj nastale stroške postopka v višini 625,38 EUR.

II. Skupni zastopnik manjšinskih delničarjev sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom Ng 54/08 z dne 03.06.2011 je Okrožno sodišče v Ljubljani skupnemu zastopniku manjšinskih delničarjev D.V. odmerilo stroške postopka v višini 3.397,76 EUR (I. točka), ki so bili izplačani iz predujma nasprotnega udeleženca H. d.d. na podlagi določbe 608. člena ZGD-11 (II. točka).

2. Zoper I. točko izpodbijanega sklepa se po skupnem pooblaščencu pritožujejo nasprotni udeleženci iz vseh pritožbenih razlogov, zahtevajo spremembo izpodbijanega sklepa tako, da skupnemu zastopniku pripada nagrada v višini, kot mu pripada ob upoštevanju Odvetniške tarife, podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Pritožniki navajajo, da je sodišče odmerilo nagrado skupnemu pooblaščencu v višini, ki mu na podlagi Odvetniške tarife ne pripada. V predmetnem postopku je potrebno uporabiti tarifno številko 26 Odvetniške tarife, ki ureja nagrade v nepravdnih postopkih po določbah ZGD-1. Sodišče je zastopniku priznalo 6000 OT, čeprav bi mu upoštevajoč navedeno tarifno številko pripadalo največ 1000 OT. Strinjajo se s presojo sodišča, da gre pri določitvi primerne odpravnine za po vsebini najzahtevnejše gospodarske zadeve, a kljub temu navedene specialne tarifne številke ne gre enostavno spregledati.

3. Pritožba je bila vročena skupnemu zastopniku manjšinskih delničarjev, ki je nanjo odgovoril. Strinja se, da je najprimernejše merilo za določitev nagrade Odvetniška tarifa, ki pa je le merilo, ne tudi podlaga, ki bi jo bilo treba razlagati dobesedno. Položaj zastopnika po 2. odstavku 608. člena ZGD-1 je potrebno ločiti od položaja pooblaščencev, saj mu je izrecno naložena profesionalna skrbnost in določena odškodninska odgovornost. Spori v zvezi s sodnim preizkusom primerne denarne odpravnine imajo naravo najzahtevnejših gospodarskih zadev, ta narava pa bi zvodenela ob uporabi tarifne številke 26, saj je za vse primere ne glede na zahtevnost določena enaka nagrada (500 OT). Tudi nasprotni udeleženci so v svoji pripravljalni vlogi v postopku priglasili 3000 OT in ne 500, na kar se sklicujejo v pritožbi. Kot merilo za odmero nagrade je potrebno uporabiti tarifno številko 18, skladno s katero je odmero nagrade predlagal skupni zastopnik. Predlaga zavrnitev pritožbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je nesporno, da pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani poteka nepravdni postopek po določbah ZGD-1. Razmerje med nepravdnim in pravdnim postopkom je v slovenskem pravnem redu urejeno na način, da se v skladu z določbo 37. člena ZNP2 smiselno uporabljajo določbe ZPP3 v primerih, ko določeno področje ni izrecno urejeno v ZNP. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je mogoče opisano razmerje med uporabo določb ZNP in ZPP analogno preslikati tudi na uporabo določb Odvetniške tarife. Tako se v primeru, ko odvetniška nagrada za udeležbo v nepravdnem postopku ne bi bila izrecno določena, smiselno uporablja del Odvetniške tarife, ki se uporablja za odmero nagrade v pravdnem postopku. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tovrsten primer.

6. Nasprotni udeleženci se v pritožbi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno sklicujejo na določbo tarifne številke 26 Odvetniške tarife, ki se uporablja pri odmeri nagrade, kadar je v teku "nepravdni postopek po določbah zakona o gospodarskih družbah". Navedena tarifna številka je jasno umeščena v 9. poglavje Odvetniške tarife, naslovljeno "Nepravdni postopek". Upoštevajoč navedeno v prejšnjem odstavku je tarifna številka 26 nedvomno specialna določba v primerjavi s tarifno številke 18, po kateri je svoje stroške priglasil skupni zastopnik in ki ureja odmero nagrade v pravdnem postopku. Ni sporno, da med udeleženci teče nepravdni postopek na podlagi določb ZGD-1, kar posledično pomeni, da se tekoči postopek v zvezi s povračilom stroškov uvršča v tarifno številko 26, ki je izrecno predpisana za tovrstne postopke. Glede na sprejeto razmerje med nepravdnim in pravdnim postopkom in dejstvom, da obstaja konkretno poglavje in znotraj tega poglavja izrecna določba tarifne številke, ki je posebej namenjena odmeri stroškov v tovrstnih nepravdnih postopkih, kamor v skladu z določbo 15. alineje 50. člena ZGD-1 spada tudi predmetni postopek, se mora uporabiti ta tarifna številka in ne tarifna številka, ki velja za pravdne postopke.

7. Čeprav tarifna številka 26 dejansko ne razlikuje zadev po zahtevnosti, zgolj to dejstvo ne daje podlage za to, da se jo pri odmeri nagrade iz tega razloga spregleda. V besedilu tarifne številke 26 namreč ne obstaja noben izrecen sklic na tarifno številko 18/1, kot obstaja primeroma pri tarifni številki 22, prav tako umeščeni v poglavje "Nepravdni postopek". Pri tej tarifni številki se odvetniški stroški diferencirajo upoštevajoč vrednost spornega predmeta oziroma zahtevnost zadeve. Pravkar navedeno dokazuje, da se pri tarifni številki 26 diferenciacija po tarifni številki 18/1 ne uporablja, saj bi bila v nasprotnem primeru nedvomno uporabljena enaka nomotehnična oblika kot pri tarifni številki 22, torej upoštevanje diferenciacijo glede na višino zneska spornega predmeta. Zato ni najti razloga, da se stroške skupnega zastopnika manjšinskih delničarjev odmerja po tarifni številki, določeni za pravdni postopek, temveč se jih mora odmeriti na podlagi specialne določbe tarifne številke 26 Odvetniške tarife.

8. Skupni zastopnik delničarjev v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navaja specialni položaj in višjo stopnjo odgovornosti skupnega zastopnika v primerjavi s pooblaščenci nasprotnih udeležencev. V drugem odstavku 608. člena ZGD-1 jasno zahteva skrbnost dobrega gospodarstvenika, kar je identična raven skrbnosti, kot ta na zakonski ravni velja za pooblaščence. V skladu z določbo 1. odstavka 768. člena OZ4 je namreč za mandatarja - pooblaščenca prav tako predpisana skrbnost dobrega gospodarstvenika, pri čemer pravna teorija5 v zvezi z odplačnim mandatom zaradi položaja mandatarja kot profesionalne osebe zahteva profesionalno skrbnost - skrbnost dobrega strokovnjaka, kar je vsaj glede pooblaščencev sprejeto tudi v sodni praksi.6 Tudi odškodninska odgovornost pooblaščenca - odvetnika ob kršitvi pogodbene obveznosti je v slovenskem pravnem redu uveljavljena.7 Z navedenimi argumenti tako skupni zastopnik ne dokazuje svojega specialnega položaja v primerjavi s pooblaščenci nasprotnih udeležencev, saj zanje veljajo vsaj enaka oziroma še strožja pravila kot za skupnega zastopnika.

9. Tudi argument skupnega zastopnika, da so stroške v enaki višini kot on priglasili tudi pooblaščenci nasprotnih udeležencev, je neutemeljen. Sodišče je namreč tisto, ki je v vsakem sodnem postopku dolžno, upoštevajoč pravilno materialno podlago, uspeh v postopku in potrebnost priglašenih stroškov, odločiti o dejanski odmeri stroškov v postopku.

10. Pritožbene navedbe v zvezi z dopustnostjo teka predmetnega nepravdnega postopka za odločitev pritožbenega sodišča niso bistvenega pomena, zato se v skladu z določbo 1. odstavka 360. člena ZPP do njih ni opredeljevalo.

11. Sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP) tako, da je skupnemu zastopniku odmerilo odvetniške stroške v skladu s tar. št. 26 v skupnem številu 1000 OT, materialne stroške v višini 2 % do 1000 OT, kar ob upoštevanju višine vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR in 22 % DDV ter višine stroškov fotokopiranja spisa v višini 54,20 EUR skupaj znese 625,38 EUR. Pritožniki v pritožbi niso terjali povračila stroškov pritožbenega postopka, skupni pooblaščenec manjšinskih delničarjev pa je glede na neuspeh v postopku sam dolžan kriti svoje stroške pritožbenega postopka (2. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

1 Zakon o gospodarskih družbah, Ur. l. RS št. 65/09 s spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86 s spremembami. 3 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami. 5 Plavšak, N. v: Obligacijski zakon s komentarjem - posebni del, 4. knjiga, str. 223. 6 Primerjaj s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 413/2010 z dne 20.03.2014. 7 Primerjaj s sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 329/2013 z dne 27.08.2015.