Jedro

Za izdajo (nove) začasne odredbe bi moralo biti z verjetnostjo izkazano, da je sprememba prejšnje začasne odredbe nujna zaradi otrokove konkretne ogroženosti.

Niti časovna oddaljenost pretekle začasne odredbe niti višja dekličina starost ne utemeljujeta posega v dosedanji režim stikov.

Čeprav stiki niso idealni in bi bila širitev stikov za otroka že zdaj koristna, to niso razlogi za izdajo začasne odredbe. Ne zadošča, da je odločitev otroku v korist, ampak mora biti izkazana (tudi) njegova ogroženost. Namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom in glede na sprotne želje ureja stike med otroki in starši.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Udeleženca sta zunajzakonska partnerja. Imata dva otroka: A., roj. ... 2019 in B., roj. ... 2021. Oba se zavzemata za zaupanje otrok v varstvo in vzgojo. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju: sodišče) je na naroku 18. 5. 2022 v soglasju z udeležencema izdalo začasno odredbo, s katero sta bila otroka začasno zaupana v varstvo in vzgojo predlagateljici, z nasprotnim udeležencem pa so bili določeni stiki. Ti potekajo vsako sredo od 15. do 18. ure ter vsak drugi vikend od 15. do 16.30 ure, ko nasprotni udeleženec B. vrne predlagateljici, z A. pa preživi čas do nedelje do 17. ure, ko ga pripelje na predlagateljičin dom, nato pa do 19. ure preživi čas še z B. Nasprotni udeleženec ima z otrokoma ob nedeljah v vikendu, ki ga preživljata z mamo, med 10. in 12. uro videokonferenčni stik. Ta traja od 10 do 15 minut, razen če ga otroka prej samoiniciativno prekineta. V skladu z medsebojnim dogovorom udeležencev začne B. postopno preživljati vikende z očetom tako kot A., pri čemer se starša prilagajata njeni starosti in potrebam.

2. Sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o predlogih za izdajo začasne odredbe, ki sta ju vložila udeleženca. Predlagateljica se zavzema za ukinitev A. vikend nočitev pri nasprotnem udeležencu in za zoženje B. stikov. Nasprotni udeleženec pa za uvedbo vikend stika z B. na način, kot poteka z A. Sodišče je predloga zavrnilo.

3. Nasprotni udeleženec odločitve sodišča o zavrnitvi njegovega predloga za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka) ne sprejema. Zoper njo vlaga pravočasno pritožbo. V njej poudarja potrebo po striktni določitvi vikend stika z B., ker s predlagateljico nista zmožna doseči dogovora. Zaradi odsotnosti vikend nočitev si postajata z B. vedno bolj odtujena. Izraža željo po čim večji prisotnosti pri dekličini vzgoji, kar pa mu sedanji obseg stikov ne omogoča. Zato je nujno potrebna takojšnja uvedba stikov z nočitvijo. B. se zaveda izločenosti in doživlja hud stres, kar vodi v odtujenost. V pritožbi izpostavlja enake/primerljive kompetence obeh staršev. Pripominja, da je od izdaje prve začasne odredbe minilo že eno leto in trije meseci; B. je stara dve leti in pol, vse to narekuje takojšnjo izdajo začasne odredbe.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Predlagateljica v odgovoru pritožbo označuje za neutemeljeno; predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje odločitvi in razlogom izpodbijanega sklepa. Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je treba z vidika zagotavljanja otrokove koristi ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. V skladu s 161. členom Družinskega zakonika (DZ) se jo izda, če je verjetno izkazana otrokova ogroženost. Ta je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Za izdajo (nove) začasne odredbe bi moralo biti z verjetnostjo izkazano, da je sprememba prejšnje začasne odredbe nujna zaradi B. konkretne ogroženosti. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da iz procesnega gradiva takšna ogroženost ne izhaja.

7. Sodišče je svojo odločitev gradilo na mnenju pristojnega CSD z dne 23. 5. 2023. Iz njega ne izhaja, da bi bila B. zaradi odsotnosti vikend stika z nočitvijo resno ogrožena, kar bi utemeljevalo spremembo dosedanjega režima stikov. Stiki med B. in očetom se izvajajo, zato ne gre za stanje neurejenih stikov ali njihovo odsotnost, kar bi lahko vodilo v odtujitev. Začasna odredba je bila izdana le dobro leto nazaj. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju v izpodbijanem sklepu, da niti časovna oddaljenost pretekle začasne odredbe niti višja dekličina starost ne utemeljujeta posega v dosedanji režim stikov.

8. Pritožbeno sodišče pa tudi ne vidi utemeljenega razloga, da bi bilo treba z dekličinimi nočitvami pri očetu čakati do tretjega leta starosti. Če je med očetom in deklico vzpostavljena vez in se deklica ne doji več - ob dejstvu, da imata oba starša primerljive starševske kompetence - ni razloga za odlašanje s takšnimi stiki, za katere se zavzema pritožnik. Nenazadnje sta se starša o B. stikih okvirno dogovorila v sedaj veljavni začasni odredbi. Od njiju se pričakuje, da dogovor uresničita in z namenom razbremenitve otrok presežeta konflikt. Vendar pa to še ne pomeni, da je potreben poseg sodišča. Čeprav stiki niso idealni in bi bila širitev stikov za otroka že zdaj koristna, to niso razlogi za izdajo začasne odredbe. Ne zadošča, da je odločitev otroku v korist, ampak mora biti izkazana (tudi) njegova ogroženost. Namen začasnih odredb ni, da se z njimi kontinuirano, večkrat med postopkom in glede na sprotne želje ureja stike med otroki in starši1. 9. Nasprotni udeleženec ni navedel konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale dekličino ogroženost. Njeno nelagodje, ker se pri vikend stiku ne pridruži bratcu, ne zadostuje za spremembo začasne odredbe. Sodišče pri odločanju o začasni odredbi ne išče optimalnega načina stikov z nerezidenčnim staršem, saj je to predmet končne odločbe, začasne odredbe pa niso sredstvo - kot je bilo že prej poudarjeno - za sprotno urejanje (začasno že urejenih) razmerij.

10. Pritožbeno sodišče je iz zgoraj navedenih razlogov pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdilo sklep sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Ugotovilo je, da pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

11. Stroški, ki so nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, so del stroškov postopkov (prvi odstavek 151. člena ZPP), o njih pa sodišče odloči s končno odločbo (163. člen ZPP), zato je pritožbeno sodišče izrek o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

1 Primerjaj sklep VSL I Cp 1706/2020.