- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 152/94
ECLI:SI:VSLJ:1994:I.CP.152.94 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravica do pritožbe zoper sklep o dedovanjuAli ima oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju?
- Učinki pravnomočnega sklepa o dedovanjuKdo so stranke, na katere veže pravnomočen sklep o dedovanju?
- Možnost uveljavljanja pravice v pravdiKako lahko osebe, ki niso sodelovale v zapuščinskem postopku, uveljavljajo svoje pravice?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pojavi oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku, nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo V.P., M.O., Z.G. in J.K. zoper sklep o dedovanju in pritožnice napotilo na pravdo.
Zoper ta sklep se iz vseh razlogov pritožujejo V.P., M.O., Z.G. in J.K. in predlagajo razveljavitev. Zatrjujejo, da je zapustnikova vdova dobro vedela, da so zapustnikove sestre zakonite dedinje, vendar jih je zamolčala. Tudi sodišče bi moralo zapustnikovo vdovo vprašati, ali ima zapustnik, ki je umrl brez otrok, še kakšne sorodnike. Pritožnice bi bilo treba pred zaključkom zapuščinske obravnave pozvati, naj sodelujejo v zapuščinskem postopku. Ker je bil sklep o dedovanju pooblaščenki zapustnikovih sestra vročen šele 25.10.1993, je njihova pritožba pravočasna.
Pritožba ni utemeljena.
Pravnomočen sklep o dedovanju veže (samo) stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (220. čl. Zakona o dedovanju). To (po sklepanju z nasprotnim argumentom) pomeni, da pritožnic, ki v tem postopku niso sodelovale (pojavile so se šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju) sklep o dedovanju ne veže. Zato seveda nimajo pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju (drugačno stališče bi pomenilo, da sklep o dedovanju nikoli ne bi mogel postati pravnomočen, saj bi se vseskozi, vsaj teoretično, lahko pojavil še kak nov dedič), temveč (spričo tega, da jih sklep o dedovanju ne veže) možnost, da svojo pravico uveljavljajo v pravdi (223. čl. ZD). Pri tem je irelevantno, zakaj so bile pritožnice prezrte. Bistveno je, da so se pojavile šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Sodišče prve stopnje je zato njihovo pritožbo zoper sklep o dedovanju (ki jih ne veže in zato nimajo pravnega interesa za pritožbo) povsem pravilno zavrglo kot nedovoljeno ter jih napotilo, da lahko uveljavljajo svojo pravico v pravdi. Ker je potemtakem njihova pritožba zoper ta sklep neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. čl. ZPP).